Genetska stabilnost izbranega seva kvasovke za proizvodnjo ajdovega in prosenega piva v zaporednih fermentcijahPodgoršek, Martina (Avtor) Čadež, Neža (Mentor) kvasovkeSaccharomyces cerevisiaepivoajdaprosoječmenzaporedna uporaba biomasegenetska stabilnostmikrosatelitigenomPFGEIluminaProces proizvodnje piva v industrijskem merilu se z namenom znižanja proizvodnjih stroškov poslužuje ponovne uporabe izbrane starterske kulture kvasovk, s čimer prihaja do kopičenja genetskih sprememb v celicah. Namen magistrskega dela je bila analiza genetske stabilnosti izbranega seva kvasovk izoliranega iz jabolčnega vina na Koroškem Saccharomyces cerevisiae ZIM 3704, ki smo ga uporablili v 30-ih zaporednih enotedenskih fermentacijah ječmenove, ajdove in prosene pivine v konusnih minifermentorjih pri 14 °C. V tem času smo vsak teden preverili stopnjo živosti celic s kultivacijo na trdnem gojišču in z metodo barvanja z metilenskim modrilom, preverili smo stopnjo flokulacije. Rezultati živosti celic so bili odvisni od tipa pivine (ajdove, ječmenove, prosene), vendar so ostali tudi po 30. zaporedni uporabi okoli 95 %. Z analizo flokulacije smo ugotovili, da izbrani sev najbolje flokulira v ječmenovi pivini in najslabše v proseni. Z analizo HPLC smo določili sposobnost seva izrabe sladkorjev različnih pivin in produkcije primarnih metabolitov. Pokazali smo, da je sposobnost izrabe maltoze pri 30. zaporedni uporabi višja od začetne fermentacije. Delež izrabe maltotrioze v ječmenovi pivini je naraščal s sposobnostjo izrabe maltoze. Koncentraciji glicerola in etanola sta bili povezani obratnosorazmerno, saj se ob povišanju koncentracije glicerola, koncentracija etanola zniža. V nadaljevanju smo določili tudi genetsko stabilnost različnih morfotipov po 30-ih zaporednih uporabah seva v mikrosatelitnih zaporedij DNA in določili dolžinske spremembe kromosomov z elektroforezo v pulzirajočem polju. Obe metodi nista pokazali genetskih sprememb, zato smo le-te dokazali s tehnologijo naslednje generacije sekvenciranja, saj smo dokazali prisotnost dodatnih retrotranspozonov in nekodirajočih regij med eksoni.[M. Podgoršek]20202020-10-02 07:16:56Magistrsko delo/naloga121238sl