Ampelografija biotipov žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte ‘Rebula’Sirk, Polona (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) vinska trtasortabiotipampelografijaV okviru magistrskega dela smo v sedmih starejših vinogradih v Goriških brdih v letih 2018 in 2019 poiskali in identificirali biotipe sorte 'Rebula'. Potrdili smo tri biotipe sorte 'Rebula', in sicer biotip z valjastim grozdom (VG), biotip s stožčastim grozdom (SG) in biotip z raztresenim grozdom oziroma poznanim kot nora 'Rebula' (NR). Z OIV deskriptorji smo ugotovili, da se biotipi med seboj razlikujejo po barvi zgornjega dela 4. lista od vršička proti bazi mladike, obliki zobcev, obliki peceljnega sinusa, gostoti volnatih in ščetinastih dlačic med glavnimi žilami na spodnji strani lista, gostoti ščetinastih dlačic na glavnih žilah na spodnji strani lista, v obliki, dolžini, širini in zbitosti grozda, dolžini in olesenelosti peclja, po številu krilc na grozdju ter po širini, dolžini, uniformnosti in obliki jagod. Značilne razlike med biotipi so v razdalji med vrhnjim in bazalnim zobcem zgornje listne krpe (D1), notranjim kotom med tretjo in četrto stransko žilo, do prve razmejitve (), kotom med drugo in tretjo stransko žilo, ki ga ovrednotimo med povezavama med peceljnim sinusom pri L3 in L4 () in širino zobcev na koncu L4 (b2). V obeh letih študije je imel biotip NR značilno najmanjšo maso 100 jagod (60,5-163,2 g) in največjo vsebnost topne suhe snovi (19,1-21,1 °Brix), ki se je značilno razlikovala od ostalih dveh biotipov. V letu 2019 smo značilno najmanjšo vsebnost topne suhe snovi (16,3 °Brix) in značilno največjo vsebnost titracijskih (6,09 g/l) in skupnih (6,42 g/l) kislin izmerili pri biotipu SG. S študijo smo dokazali, da so v briških vinogradih še vedno prisotni različni biotipi sorte 'Rebula', kar bi morali s selekcijo tudi ohranjati, saj se bodo biotipi v nasprotnem primeru izrodili.[P. Sirk]20202020-10-02 07:16:51Magistrsko delo/naloga121237sl