Ugotavljanje prisotnosti izolatov plesni Aspergillus fumigatus odpornih proti azolom v kompostnikih hortikulturnih nasadov in ekoloških kmetijŠkrabanja, Katarina (Avtor) Matos, Tadeja (Mentor) gliveplesniAspergillus fumigatusazolitriazolimehanizmi odpornostiodpornost na azoleinvazivna aspergilozavzorci prstihortikulturni nasadiPCR v realnem časuminimalna inhibitorna koncentracijaPlesni rodu Aspergillus so prisotne povsod v okolju. Posamezniki običajno vdihnejo stotine konidijev na dan. Pri večini ljudi so obrambni sistemi sposobni zlahka odstraniti glive iz pljuč. Če imunsko oslabljeni ljudje vdihnejo konidije vrste Aspergillus fumigatus, lahko pride do invazivne aspergiloze. Zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje aspergiloze, so azoli. Zaradi pogoste rabe azolov v kmetijstvu prihaja v naravi do večjega števila odpornih izolatov A. fumigatus proti azolom. Cilj magistrske naloge je bil opredeliti prevalenco proti azolom odpornih izolatov A. fumigatus v vzorcih zemlje iz področja ekoloških kmetij in hortikulturnih nasadov. Seve A. fumigatus sensu lato smo osamili na osnovnih mikoloških gojiščih. Občutljivost proti azolom smo opredelili s presejalnim testom VIPcheckTM. Odpornim sevom smo skušali molekularno dokazati prisotnost najpogosteje opisane mutacije TR34/L98H. Testirali smo 153 različnih vzorcev, od tega smo A. fumigatus izolirali iz 103 vzorcev. Od teh 103 vzorcev, smo s presejalno metodo VIPcheckTM našli tri izolate odporne proti azolom (dva proti itrakonazolu in enega proti vorikonazolu). Vsi trije izolati so izvirali iz Mozirskega gaja. Vsem trem domnevno odpornim izolatom smo testirali občutljivost z gradient difuzijsko metodo. Iz podatkov minimalnih inhibitornih koncentracij smo ugotovili, da je samo en od treh izolatov sodil med odporne, saj je izkazal visoke vrednosti zlasti za itrakonazol in tudi za posakonazol. Vse tri izolate smo opredelili tudi z molekularno metodo (PCR v realnem času). Izolat, ki je z gradient difuzijsko metodo izkazoval odpornost proti azolom nosi mutacijo na cyp51A genu, TR34/L98H.[K. Škrabanja]20202020-10-02 07:16:15Magistrsko delo/naloga121231sl