<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121225"><dc:title>Spreminjanje kakovosti mleziva v prvih petih dneh po telitvi pri kravah rjave pasme na dveh kmetijah v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Tone	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>pasme</dc:subject><dc:subject>rjava pasma</dc:subject><dc:subject>teleta</dc:subject><dc:subject>mlezivo</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Reja krav molznic je postala vse bolj specializirana. V odnosu do tega žal premalo pozornosti namenjamo vzreji telet. Predvsem na področju kakovosti mleziva v Sloveniji nismo naredili veliko raziskav. Cilj naloge je bil analizirati mlezivo z dveh slovenskih kmetij, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Analizirali smo kemijsko sestavo mleziva (suha snov, maščobe, imunoglobuline, skupno število somatskih celic,…). Proučili smo tudi vpliv sezone na kakovost mleziva. Vzorce mleziva, zbrane v poletnih mesecih, smo primerjali z vzorci mleziva odvzetih v zimskih mesecih. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati, ki jih navaja literatura in izdelali priporočila za vzrejo telet. Skupno smo zbrali 137 vzorcev od 20 krav rjave pasme, ki smo jih jemali prvih pet dni po telitvi. V povprečju je bilo v mlezivu, zbranem v sedmih zaporednih molžah, 6,43 ± 3,40 % beljakovin od tega 4,77 ± 2,36  % kazeina. V mlezivu je bilo 4,90 ± 1,88 %, maščob in 3,63 ± 0,71 % laktoze. Povprečna vsebnost suhe snovi v analiziranih vzorcih je bila 16,14 ± 4,11 %. Gostota mleziva se je gibala med 1,017 do 1,052 g/cm3. Največjo variabilnost smo ugotovili pri zaščitnih snoveh v mlezivu: pri imunoglobulinih, lizocimu, laktoferinu, alfa laktoglobulinu in beta laktoglobulinu (KV &gt; 60 %), saj se njihove koncentracije najhitreje zmanjšujejo z zaporedno molžo po telitvi. Naši rezultati se niso bistveno razlikovali od rezultatov drugih avtorjev. Samo pri koncentraciji imunoglobulinov smo ugotovili precejšna odstopanja od navedb v literaturi, saj smo izmerili 14,26 g imunoglubulinov g/l, medtem ko v literaturi navajajo, da mora kakovostno mlezivo vsebovati najmanj 50 g imunoglobulinov/l. Razlog za tako odstopanje sicer ni znan, vendar pa menimo, da je do takih odstopanj prišlo zaradi napak pri zamrzovanju, shranjevanju in pripravi vzorcev mleziva.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
