Karakterizacija ročno kovanih kroparskih žebljev iz 19. stoletjaHumar, Sara (Avtor) Fajfar, Peter (Mentor) ročno kovani žebljifužinevigenjckemična sestavametalografska analizaRočno kovanje žebljev v Kropi se je začelo v 15. stoletju in nadaljevalo vse do 19. stoletja, ko ga je zamenjalo strojno. V Narodnem muzeju Slovenije hranijo 127 vrst različnih žebljev in žebljem podobnih izdelkov. Razlikujejo se po oblikah, dimenzijah in uporabi: čevljarski, podkovski, gradbeni (splošni gradbeni, pohištveni, ladijski) ter železniški žeblji. Najbolj znano obliko t. i. levantinski sortiment so izdelovali predvsem za sredozemsko tržišče, uporabljali pa so jih v ladjedelništvu. Ti žeblji imajo značilno obliko dveh peres, ki so osnova za marsikatere druge žeblje. V Sloveniji so jih izdelovali tudi v Kamni Gorici in Železnikih. Levantinski sortiment je bil glavni proizvod do sredine 19. stoletja, nato pa so začeli kovati še kamelarje (podkovske žeblje za balkansko tržišče), velike gradbene žeblje okrogloglavce, železniške žeblje tračnike in čevljarske žeblje planinčarje. V diplomskem delu smo metalografsko pregledali žeblje, ki so bili skovani v sredini 19. stoletja. Pridobili smo jih od Narodnega muzeja Slovenije, muzeju pa jih je daroval radovljiški okrajni komisar Franc pl. Poßanner leta 1823. Žeblje smo prerezali in ustrezno pripravili vzorce za analizo s svetlobnim mikroskopom, s katerim smo opazovali velikost in obliko kristalih zrn, deleže faz, vključke in tok materiala. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo določili kemijsko sestavo osnovnega materiala in nekovinskih vključkov. Ugotovili smo, da so preiskovani žeblji narejeni precej kvalitetno, glede na razpoložljivo orodje in tehnologijo v tistem času.20202020-10-01 09:00:33Višješolska diplomska naloga121219sl