<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121213"><dc:title>Kanibalizem kot kazenskopravni problem</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrož,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kanibalizem</dc:subject><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>tabu</dc:subject><dc:subject>morala</dc:subject><dc:subject>družbene norme</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko diplomsko delo predstavlja kanibalizem skozi optiko kazenskega prava. Ljudožerca, ki za veliko večino svetovnih kultur predstavlja izrazito kršitev temeljnih moralnih vrednot, spremlja od njegovih začetkov, ki so vodili v njegov trden položaj med neformalnimi normami, do pomembnega vprašanja smiselnosti inkriminacije kanibalizma v sodobnih kazenskopravnih sistemih. Ti so nedvomno tesno povezani z družbeno moralo, vendar je kljub temu pravni moralizem široko kritiziran kot neustrezna podlaga inkriminiranja. 
Druga polovica dela je posvečena kanibalovemu srečanju s kazenskopravnima institutoma skrajne sile in privolitve oškodovanca. V zvezi s skrajno silo je izpostavljena problematika kolizije enakovrednih pravnih dobrin, institut privolitve oškodovanca pa je izzvan z vprašanjem veljavnosti privolitve v ravnanja, ki pomenijo napad na najelementarnejše družbene vrednote. Tako kanibal kazenskemu pravu predstavlja edinstven izziv, ki je povod številnim pravno-filozofskim razpravam, hkrati pa ob njegovem pojavu v sodnih dvoranah s seboj prinaša težo javnega mnenja, po drugi strani pa opozarja na variiranje morale s prostorom in časom, zaradi česar sta na preizkusu tudi sodniška interpretacija in fleksibilnost kazenskopravnih norm.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-01 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121213</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
