<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121184"><dc:title>Avtonomija odločanja pacientov ob koncu življenja in vključenost medicinskih sester</dc:title><dc:creator>Skok,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>vnaprej izražena volja in oskrba</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>oskrba ob koncu življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Cikel življenja vsako osebo pripelje do smrti. Nenehen tehnološki napredek medicine tega ne more preprečiti, vendar z najučinkovitejšimi metodami in tehnikami le podaljšuje življenje pacientov, ne glede na njihovo kakovost življenja. V izogib temu lahko osebe v času polne zavesti podajo izjavo o vnaprej izraženi volji in oskrbi ter s tem zaščitijo lastno avtonomijo pri odločanju. Pomembno je, da se ob koncu življenjske dobe vsake osebe izvaja kakovostna zdravstvena nega ter se upoštevajo želje in vrednote osebe, ki jih je izrazila vnaprej. Medicinske sestre pri zdravstveni oskrbi pacienta lahko ščitijo njihovo avtonomijo, ko je ta zaradi vplivov družinskih članov ali zdravstvene obravnave ogrožena. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnje medicinskih sester z avtonomijo odločanja pacientov o oskrbi ob koncu življenja in smrti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Literaturo smo iskali v prosto dostopnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL, pregledali smo tudi internetni arhiv Obzornika zdravstvene nege in Onkologije za obdobje petih let. Literaturo smo iskali v času od oktobra 2019 do januarja 2020. Uporabili smo ključne besede v angleščini, ki smo jih kombinirali z Boolovim operatorjem AND. V analizo smo zajeli 20 člankov. Kakovost člankov je bila ocenjena s pomočjo CASP-sistema. Kot dodaten vir smo uporabili eno knjigo, Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Zakon o pacientovih pravicah. Rezultati: Ugotovili smo, da je avtonomija pacientov lahko ogrožena s strani tako medicinskega kot tudi s strani družinskega paternalizma. Kljub vnaprej izraženi volji in oskrbi se ta vedno ne upošteva zaradi interesov drugih oseb. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zaščiti pacientove avtonomije in ustvarjanju za pacienta udobnega okolja, saj so tiste, ki prevzamejo skrb za umirajočega pacienta. Razprava in sklep: Vnaprej izražena volja in oskrba sta se izkazali kot pozitivne v zvezi z odločanjem o medicinskih postopkih pri pacientih ob koncu življenja. Medicinske sestre so mnenja, da je oskrba ob koncu življenja bolj obvladljiva, kadar so želje in vrednote pacienta znane, čeprav samostojno niso vključene v pogovore vnaprej izražene volje in oskrbe. Še vedno je prisoten strah pred avtoritativnim položajem zdravnikov v praksi.</dc:description><dc:publisher>[T. Skok]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-01 07:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121184</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
