<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121149"><dc:title>Izdelava in vrednotenje samo-mikroemulgirajočih sistemov z dolgoverižnimi lipidi</dc:title><dc:creator>Štubljar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gašperlin,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samomikroemulgirajoči sistemi</dc:subject><dc:subject>lipidni sistem</dc:subject><dc:subject>fazni diagram</dc:subject><dc:subject>SMES</dc:subject><dc:description>Samo-mikroemulgirajoči sistemi (SMES) sodijo med novejše pristope za izboljšanje biološke uporabnosti učinkovin z neustreznimi biofarmacevtskimi lastnostmi po peroralni aplikaciji. Po definiciji so SMES izotropne zmesi lipidov, emulgatorjev, hidrofilnih topil ali koemulgatorjev in učinkovin, ki v stiku z vodo ali vodnim medijem hitro in spontano ob rahlem mešanju tvorijo mikroemulzije tipa O/V. Proces samo-mikroemulgiranja je specifičen za točno določene kombinacije in koncentracijska razmerja lipidov in emulgatorjev. Glavni cilj diplomske naloge je bil izdelati SMES, ki bo po redčenju z vodo ali vodnim medijem tvoril mikroemulzije v najširšem območju (psevdo)trikomponentnega faznega diagrama in hkrati izkazoval največjo topnost in stabilnost za izbrane modelne učinkovine. Za določitev optimalnega razmerja med posameznimi komponentami S(M)ES smo pripravili različne kombinacije lipidnih komponent (ricinusovo olje, laneno olje in PeceolTM) z emulgatorji (Labrasol®, Cremophor® EL in Tween® 20) in koemulgatorji (Cremophor® RH 40, Solutol® HS-15 in CapryolTM 90) ter s titracijsko metodo izdelali (psevdo)trikomponentne fazne diagrame, iz katerih so bila razvidna območja nastanka mikroemulzij. Slednje smo določili na podlagi rezultatov organoleptičnih lastnosti in meritev specifične električne prevodnosti. Ugotovili smo, da so mikroemulzije nastale na najširšem območju (psevdo)-trikomponentnega faznega diagrama iz S(M)ES, ki so vsebovali kot lipidno fazo PeceolTM in ricinusovo ali laneno olje ter emulgator Cremophor® EL. Labrasol® in Tween® 20 sta z izbranimi lipidi omogočila nastanek mikroemulzij le ob visokih koncentracijah in pri nizkih redčitvah z vodo. Po dodatku koemulgatorjev S(M)ES iz ricinusovega olja in PeceolaTM (v razmerju 1:2) ter Cremophor® EL-ja smo opazili signifikantno razširitev območja nastanka mikroemulzij v (psevdo)trikomponentnem faznem diagramu predvsem pri uporabi Cremophor® RH 40-ja. Izbrane S(M)ES smo glede na velikost nastalih dispergiranih kapljic po dodatku vode uvrstili v III razred klasifikacijskega sistema po Poutonu, in sicer so S(M)ES 1-6 ter S(M)ES 8 in 9 tvorili kapljice notranje faze (mikro)emulzij tipa O/V manjše od 100 nm, S(M)ES 7 pa manjše od 250 nm. Torej sodijo prvi med SMES, sistem 7 pa uvrščamo med SES. Nato smo v devetih izbranih S(M)ES določili nasičeno topnost in stabilnost izbranih modelnih učinkovin (NDS 1, NDS 2 in NDS 8). Rezultati kaţejo, da S(M)ES 3, 5 in 8 predstavljajo potencialne sisteme za vgradnjo modelne učinkovine NDS 8, saj smo v njih določili primerno stabilnost učinkovine. Za modelni učinkovini NDS 1 in NDS 2 smo v izbranih S(M)ES sicer določili izredno visoko nasičeno topnost, toda z vidika kemijske stabilnosti modelnih učinkovin pa niso bili ustrezni.</dc:description><dc:publisher>[M. Štubljar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2020-09-30 11:28:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>121149</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
