<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121145"><dc:title>PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN KANADSKEGA OKOLJSKEGA UPRAVLJANJA</dc:title><dc:creator>Remić,	Edina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>globalno segrevanje</dc:subject><dc:subject>okoljsko upravljanje</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>toplogredni plini</dc:subject><dc:subject>pandemija koronavirusa</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Kanada</dc:subject><dc:description>Globalno segrevanje se je skozi stoletja vse bolj stopnjevalo in v 21. stoletju postalo grožnja za obstoj vseh živih bitij. Pri zmanjševanju globalnega segrevanja je poleg mednarodne okoljske zakonodaje pomembna tudi nacionalna zakonodaja, ki vsakega posameznika usmerja k spremembi okolju prijaznega načina življenja. Kljub zavzemanju nacionalnih in mednarodnih politik k zmanjševanju globalnega segrevanja pa se trenutno nahajamo v času njegovega stopnjevanja, kar se kaže s podnebnim spreminjanjem.
Magistrsko delo temelji na analizi in primerjavi okoljskega upravljanja prek zakonodajnih aktov na primeru Slovenije in Kanade. Namen dela je opredelitev, katera država s politiko okoljskega upravljanja bolj sledi zmanjševanju vzrokov in doseganju mednarodnih ciljev pri zmanjševanju globalnega segrevanja. S primerjalno analizo smo ugotovili, da je Slovenija, kljub temu da imata obe državi podobno okoljsko zakonodajo, katere cilj je zniževanje antropogenih toplogrednih plinov za doseganje dekarbonizacije, s svojo politiko okoljskega upravljanja bolj uspešna pri doseganju zmanjševanja globalnega segrevanja. V delu je bila uporabljena kvalitativna metoda analize, pri tem je bila uporabljena kombinacija deskriptivne, kompilacijske in komparativne metode.
Na podlagi ugotovljenega stanja je Slovenija na dobri poti k doseganju mednarodnih zavez pri zmanjševanju globalnega segrevanja, kljub temu pa na tem področju potrebuje hitrejše in strožje okoljsko upravljanje.</dc:description><dc:publisher>[E. Remić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-30 10:50:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
