<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121135"><dc:title>Sedimentološka analiza oligocenskega konglomerata v profilu Doblič pri Kamniku</dc:title><dc:creator>Debevec,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Mirijam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konglomerat</dc:subject><dc:subject>oligocen</dc:subject><dc:subject>sedimentologija</dc:subject><dc:subject>Tunjiško gričevje</dc:subject><dc:subject>Paratetida</dc:subject><dc:description>V osrednji Sloveniji zahodno od Kamnika, v Tunjiškem gričevju izdanja zaporedje terciarnih klastičnih sedimentnih kamnin, katerih bazo predstavlja oligocenski konglomerat. Opravljena je bila sedimentološka analiza oligocenskega konglomerata, z namenom določitve potencialnega sedimentacijskega okolja in izvora litoklastov. Posnet je bil detajlni sedimentološki profil Doblič v dolžini 63,5 m. Na posnetem profilu je bilo odvzetih 22 vzorcev za nadaljno mikrofacielno analizo. Določeni so bili struktura in sestava kamnin ter standardni mikrofaciesi značilnih litoklastov. Profil Doblič sestavljajo debelejše plasti srednje do debelozrnatih konglomeratov, ki se izmenjujejo s tanjšimi plastmi drobno do srednjezrnatih peščenjakov, meljevcev, meljev in glin. Kamnine so slabo do srednje sortirane in imajo polzrelo strukturo. Plasti so največkrat normalno ali inverzno gradirane s posameznimi erozijskimi kanali. Sedimentacija je potekalo v fluvialnem okolju rečnega sistema. Deli, kjer prevladuje izmenjavanje plasti konglomeratov in peščenjakov z normalno in inverzno gradacijo ter erozijskimi kanali, predstavljajo sedimentacijo v prepletajoči reki, deli, kjer prevladujejo peščenjaki, meljevci in gline pa predstavljajo sedimentacijo v meandrirajoči reki. V profilu je vidno menjavanje različnih delov rečnega sistema v depozicijski coni, od bolj proksimalnih delov prepletajoče reke z večjimi nakloni, do bolj distalnih delov meandrirajoče reke z nižjim gradientom in obratno. Prisotni so trije progradacijsko-retrogradacijski cikli. Mikrofacielna analiza je pokazala, da raziskane plasti sestavljajo predvsem karbonatni litoklasti in podrejeno roženčevi litoklasti ter mineralna zrna z lokalnim oz. regionalnim izvorom. Med karbonatnimi litoklasti je najbolj zastopan dolosparit, pomemben delež pa predstavljajo tudi globokovodni mikritni apnenci Slovenskega bazena in ostalih globljevodnih območij Južnih Alp ter plitvovodni apnenci, za katere sklepamo, da izvirajo iz kamnin Dinarske karbonatne platforme in Julijske karbonatne platforme iz časa triasa do vključno spodnje jure.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-30 09:01:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121135</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>