<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121084"><dc:title>Hranilna vrednost celodnevnih obrokov v domu starejših občanov</dc:title><dc:creator>Jakopič,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk Žontar,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehrana starejših</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>dom starejših občanov</dc:subject><dc:subject>celodnevni obroki</dc:subject><dc:subject>dnevni vnos hranil</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:subject>prehranske smernice</dc:subject><dc:subject>kemijska analiza</dc:subject><dc:subject>senzorična analiza</dc:subject><dc:subject>spletno orodje OPKP</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti skladnost hranilne in energijske vrednosti celodnevnih obrokov stanovalcev v Domu starejših občanov Ljubljana - Šiška s priporočili. Sodelujočim v raziskavi smo določili indeks telesne mase (28,1 ± 5,0) ter izmerili obseg pasu (stanovalke: 95,4 ± 11,6 cm; stanovalci: 89,8 ± 6,2 cm). S tehtanjem ponujenih obrokov in kasneje ostankov hrane smo določili dejansko količino zaužite hrane ter s pomočjo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP) določili vsebnost energije in makrohranil v celodnevnih zaužitih obrokih. Rezultati kemijske analize celodnevnih ponujenih obrokov so nam omogočili primerjavo rezultatov, dobljenih z OPKP ter ujemanje s priporočili. Na osnovi celokupnih srednjih vrednosti je večina sodelujočih v raziskavi s celodnevnimi zaužitimi obroki (prvi teden: 7545 ± 860 kJ; drugi: 7133 ± 1049 kJ) dosegala priporočene dnevne energijske vnose, določene glede na spol, starost in ocenjeno raven telesne dejavnosti. Velja sicer poudariti, da bi bilo natančno doseganje obstoječih kriterijev za vsakega sodelujočega mogoče določiti le na osnovi individualnih podatkov. Pri večini sodelujočih v raziskavi smo določili nizko raven telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da je odstotek energije iz ogljikovih hidratov v celodnevnih zaužitih obrokih prenizek (prvi teden: 44,5 ± 3,7 %; drugi: 47,5 ± 7,2 %). Nasprotno je bil odstotek energije iz maščob previsok (prvi teden: 39,3 ± 4,6 %; drugi: 35,5 ± 6,2 %). Odstotek energije iz beljakovin (prvi teden: 16,3 ± 2,6 %; drugi: 17,0 ± 2,8 %) je bil skladen s priporočili, prav tako tudi vnosi beljakovin (prvi teden: 71 ± 10 g; drugi: 71 ± 13 g) pri večini sodelujočih v raziskavi glede na njihovo telesno maso. Pri sodelujočih v raziskavi smo preverili tudi všečnost kosil in večerij ter njihove ocene primerjali z ocenami strokovnega panela. Oboji so dodelili visoke povprečne ocene za obroke med katerimi niso obstajale statistično značilne razlike pri p ⡤ 0,05.</dc:description><dc:publisher>[K. Jakopič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-30 07:16:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121084</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>