Sinteza 4,8-dimetilpsoralenskih zaviralcev imunoproteasomaLinec, Živa (Avtor) Obreza, Aleš (Mentor) Sosič, Izidor (Komentor) proteasom imunoproteasom psoralen zaviralci proteasoma sinteze kromatografske metode spektroskopske metodeImunoproteasom je podvrsta multikatalitičnega encima proteasoma, ki deluje preko ubikvitinskega proteaznega sistema. Zagotavlja homeostazo celice z razgradnjo neustreznih in zastarelih proteinov, zaviranje tega encima pa lahko privede celo do celične smrti. Dokazali so, da se povečane količine imunoproteasoma pojavljajo pri nekaterih patoloških stanjih, kot so na primer avtoimunska in rakava obolenja. Zaradi tega je njegovo zaviranje med najzanimivejšimi sodobnimi pristopi za razvoj novih selektivnih učinkovin, ki bi lahko pripomogle k zdravljenju različnih bolezni. V okviru diplomske naloge smo uspešno sintetizirali šest novih potencialnih zaviralcev kimotripsinske podenote imunoproteasoma. Vse te nove spojine imajo v svoji strukturi psoralenski skelet, na katerega sta na mestih 4 in 8 vezani metilni skupini. Sinteza spojin je potekala v več stopnjah. Najprej smo tvorili osnovno strukturo z reakcijo med 2-metilresorcinolom in dietil 2-acetoglutaratom, nato pa smo nanje pripenjali različne derivate 2-bromoacetofenona, ki so imeli na mestu 3 oz. 4 aromatskega obroča vezane različne funkcionalne skupine. Nekatere od uporabljenih derivatov smo pripravili tudi sami. V naslednji stopnji smo izvedli kondenzacijo, med katero je prišlo do tvorbe psoralenskega obroča. Na eno izmed tako sintetiziranih spojin smo nato vezali še N-hidroksisukcinimid, z namenom, da bi dosegli močnejše interakcije z aktivnim mestom imunoproteasoma. Na koncu so na Katedri za klinično biokemijo FFA sintetizirane spojine še biokemijsko ovrednotili in sicer z določitvijo rezidualnih aktivnosti kimotripsinske podenote imunoproteasoma po njihovem dodatku. Izmed vseh pripravljenih spojin je tista z oznako 18 najbolj zavirala tarčo. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da je za doseganje boljšega zaviralnega delovanja potrebna tvorba aktiviranega estra, ki omogoča tvorbo kovalentnih vezi z aminokislinskimi preostanki imunoproteasoma. Uvedba dodatne metilne skupine na mesto 8 psoralenskega obroča ter različno substituiranih fenilnih fragmentov na furanski del psoralena pa ne pripomoreta k izboljšanju afinitete za vezavo na imunoproteasom.[Ž. Linec]20142020-09-29 14:13:59Diplomsko delo121070sl