<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121059"><dc:title>Validacija neinvazivnega presejalnega testa za odkrivanje Downovega sindroma iz polne krvi nosečnic</dc:title><dc:creator>Redenšek Trampuž,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrukelj,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neinvaziven presejalni test
DNA 
različna metilacija 
imunoprecipitacija 
neinvazivna diagnostika 
validacija testov</dc:subject><dc:description>Downov sindrom je ena izmed najpogostejših prirojenih genetskih motenj in je hkrati najpogostejši vzrok za mentalno zaostalost. Tveganje za Downov sindrom ugotavljamo z neinvazivnimi testi. Če je ugotovljeno tveganje visoko, izvedemo še invaziven test, s katerim potrdimo oz. ovržemo prisotnost Downovega sindroma. Invazivni testi lahko povzročijo različne zaplete, med drugim tudi splav. Slednje je že vrsto let gonilna sila za razvoj novih neinvazivnih testov, s katerimi bi se lahko dokopali do plodovega dednega materiala. Z našo raziskavo smo želeli validirati neinvaziven presejalni test za ugotavljanje prisotnosti oz. odsotnosti Downovega sindroma na podlagi vzorca periferne krvi nosečnice in ga preizkusiti na slovenski populaciji nosečnic. V krvi nosečnice se nahaja fetalna DNA, ki je na kromosomu 21 na določenih regijah hipermetilirana v primerjavi z materino. Z metodo imunoprecipitacije metilirane DNA smo fetalne tarčne regije ločili od materinih. Razliko v številu kopij tarčnih regij med trisomijo in normalnim vzorcem smo zaznali z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času. Rezultate smo nato analizirali z določenim algoritmom.Testirali smo 26 vzorcev krvi, od katerih je bila pri enem z amniocentezo dokazana trisomija 21. V našem laboratoriju smo uspeli z nekoliko prilagojenim protokolom pravilno določiti trinajst vzorcev, med katerimi je bil tudi vzorec z Downovim sindromom. Tekom študije smo naleteli na nekaj težav z eno izmed tarčnih regij, zato smo se odločili, da te regije v izračunu ne bomo upoštevali, s čimer smo dobili precej bolj prepričljive in jasne rezultate. Menimo, da ima validirana metoda potencial, da bi se lahko nekoč uporabljala tudi v klinični praksi, vendar jo je potrebno testirati na večjem vzorcu nosečnic v standardiziranih pogojih. Test lahko izvedemo relativno zgodaj v nosečnosti, je enostaven, poceni in hiter.</dc:description><dc:publisher>[S. Redenšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-09-29 13:01:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
