<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121001"><dc:title>MOREBITNI UČINKI KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA ZA ZAPOSLENE V JAVNI UPRAVI</dc:title><dc:creator>Ženko,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krajši delovni čas</dc:subject><dc:subject>delovni čas</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo proučevali morebitne učinke uvedbe krajšega delovnega časa za zaposlene v javni upravi. Zanimali so nas predvsem učinki, ki so povezani s kazalniki zadovoljstva zaposlenih, kot so na primer nižja raven stresa, prosti čas, čas, preživet z družino, s prijatelji, čas za hobije in še nekateri drugi. Za raziskovanje tematike smo se odločili, ker je zelo aktualna (tudi zaradi razmer, ki so povezane z epidemijo COVID-19) in ker za zdaj v Sloveniji ni možno zaslediti raziskave o tem, kaj bi pomenila implementacija krajšega delovnega časa za zaposlene v javni upravi.
Z raziskavo smo pridobili vpogled v nekatere morebitne učinke uvedbe krajšega delovnega časa za zaposlene v javni upravi, saj smo ugotovili, da bi bili učinki uvedbe krajšega delovnega časa v obliki 6-turnega delovnega dne in krajšega delovnega časa v obliki 4-dnevnega delovnega tedna ob dejstvu, da bi zaposleni ohranili enako višino plače, pozitivni. Zaposleni v javni upravi, ki so sodelovali v raziskavi, bi izmed proučevanih oblik krajšega delovnega časa izbrali raje 4-dnevni delovni teden v primerjavi s 6-urnim delovnim dnem. V večini bi pozitivno sprejeli tudi fleksibilni način dela, pri katerem bi delo dva dni opravljali od doma in tri dni na delovnem mestu v organizaciji, ob upoštevanju 6-urnega delovnega dne in ohranitvi enake višine plače, kot jo prejemajo sedaj. 
Rezultati diplomskega dela lahko pomagajo in omogočijo različnim akterjem (vladi, sindikatom, javnim uslužbencem in drugim), da razmislijo o prednostih in slabostih implementacije takšnega delovnega časa v sistem javne uprave in seveda o spremembah delovno-pravne zakonodaje. Vsekakor pa se je potrebno zavedati, da je tovrstna raziskava le začetek raziskovanja morebitnih učinkov krajšega delovnega časa za zaposlene v javni upravi in morebitni začetek spreminjanja tega organizacijskega, pravnega, ekonomskega, sociološkega vprašanja ter s tem povezanih vseh sprememb na teh področjih.</dc:description><dc:publisher>[L. Ženko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-28 14:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121001</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
