Postdramsko pisanje in postdramski način uprizarjanja Vloga besedila v postdramskem gledališču na primeru dveh uprizorjenih dram Simone Semenič: še ni naslova in mi, evropski mrličBizjak, Evelin (Avtor) Troha, Gašper (Mentor) slovenska književnostslovenska dramatikaslovensko gledališčeSimona Semeničpostdramsko gledališčene več dramsko gledališko besediloše ni naslovamievropski mrličiDiplomsko delo skuša na primeru dveh uprizorjenih dram Simone Semenič, še ni naslova (2018) in mi evropski mrliči (2015), prikazati vlogo ne več dramskega besedila v sodobnih uprizoritvenih praksah v Sloveniji. S pomočjo temeljnih teoretskih virov sprva prikaže odklone besedil od klasične dramske paradigme in pojasni specifične formalne in vsebinske težnje Simonine dramske estetike, pri čemer ugotavlja, da so postdramska hierarhizacija in individualizacija posameznih elementov del organske strukture obravnavanih besedil. Analizi uprizoritev še ni naslova (Tomi Janežič, 2018) in mi, evropski mrliči (Sebastijan Horvat, 2016) prikažeta realizacijo številnih elementov postdramske estetike, kot so poudarjena telesnost, udor performativnega, osredotočenost na procesualnost, nemimetična gradnja likov, dehierarhizacija gledaliških znakov, aktivacija gledalca in redukcija vloge besedila. Ti elementi pričajo o tem, da je postdramsko še relevanten pojem v sodobnem slovenskem gledališču. Analizi vloge besedila v uprizoritvah prikažeta, da se režiji sicer polaščata določenih sorodnih mehanizmov, kot so razkrajanje jezika in fragmentacija prizorov, vendar pri tem po vzoru post dramske estetike ne izhajata direktno iz besedila, pač pa razvijata lastno, od besedila neodvisno sporočilnost.20202020-09-28 11:19:53Diplomsko delo/naloga120973sl