<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120963"><dc:title>Validacija metode za merjenje biološke aktivnosti pri celično posredovani citotoksičnosti, odvisni od protiteles</dc:title><dc:creator>Ukmar,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepeljnik,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>monoklonsko protitelo 
celično posredovana citotoksičnost 
biološki test 
validacija biološka aktivnost</dc:subject><dc:description>Uporaba analitskih metod v farmacevtski industriji omogoča sledenje različnih parametrov, ki so kazalniki uspešnosti in ustreznosti proizvodnega procesa. Pri izvajanju metod v laboratoriju sledimo predpisanim analitskim postopkom. Zelo pomembno je, da so vse metode validirane, pred izvajanjem rednega analitičnega dela za sproščanje. Validacijo je treba opraviti zato, da se dokaže ustreznost metode za njen namen in zmožnost pridobivanja zanesljivih in ponovljivih rezultatov, s katerimi potrdimo varnost, učinkovitost in kakovost proizvedenih zdravil. S tem namenom so regulatorni organi izdali smernice, v katerih so opisani parametri, ki jih je pri validaciji priporočeno ovrednotiti. Smernice Mednarodne konference o harmonizaciji podaja usklajen pristop regulatornih organov Evrope, Japonske in Združenih držav Amerike. V okviru magistrske naloge smo obravnavali validacijo metode merjenja biološke aktivnosti modelnega biološkega zdravila, ki spada med protitelesa. Predhodno je bilo ugotovljeno, da je za določanje biološke aktivnosti tega protitelesa najbolj reprezentativna metoda celično posredovane celične citotoksičnosti. Pri tej metodi merimo količino sproščenega barvila, ki se sprosti iz tarčnih celic, ko se nanje posredno, s pomočjo monoklonskih protiteles vežejo efektorske celice in povzročijo apoptozo. Predpisali smo si naslednje validacijske parametre, ki smo jih glede na namen metode oblikovali skladno s priporočil smernic. To so specifičnost, linearnost, delovno območje, točnost, natančnost (ponovljivost in vmesna natančnost), robustnost in zmožnost metode za sledenje stabilnosti vzorca. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je metoda specifična, saj vplivov matriksa nismo zaznali; linearna (točna in ponovljiva) v območju 50–200 % relativne biološke aktivnosti in robustna. V vseh primerih smo dobili rezultate, kjer je bila točnost znotraj 8-odstotnega odstopanja od pričakovane vrednosti, variabilnost pa tudi največ 8 %. Izbrana metoda izpolnjuje vse zahteve pri vrednotenih parametrih ter je tako ustrezna za pridobivanje zanesljivih rezultatov. V prihodnosti se bo pri vsakdanjem delu uporabljala za merjenje biološke aktivnosti modelnega biološkega zdravila.</dc:description><dc:publisher>[M. Ukmar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2020-09-28 10:44:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
