<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120961"><dc:title>Vroča preoblikovalnost nerjavnega jekla AISI 321H</dc:title><dc:creator>Gregori,	Noel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>AISI 321H</dc:subject><dc:subject>rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>preoblikovalnost</dc:subject><dc:subject>valjanje</dc:subject><dc:subject>DTA</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga ''Vroča preoblikovalnost nerjavnega jekla AISI 321H'' je bila izvedena z namenom določitve preoblikovalnosti jekla AISI 321H ter primerjave simulacije valjanja plošče na termomehanskem simulatorju metalurških stanj Gleeble 1500D in industrijsko valjane plošče v podjetju SIJ Acroni d.o.o. Jeklo AISI 321H je s titanom stabilizirano nerjavno jeklo. Preoblikovalnost se je določalo prek rezultatov enostopenjskih tlačnih preizkusov na termomehanskem simulatorju metalurških stanj Gleeble 1500D in enačbe za matematični opis preoblikovalnosti po Hansel-Spittelu. V ta namen je bilo izvedenih 21 tlačnih preizkusov. Preizkusi so potekali pri temperaturah 1250, 1200, 1150, 1100, 1050, 1000 in 950 °C ter pri hitrosti deformacije 10, 1 in 0,1 s-1. Pri tem se je tudi opisovalo proces dinamične rekristalizacije v tlačnih preizkušancih. Krivulje, izrisane po Hansel-Spittelu, se je primerjalo z eksperimentalnimi krivuljami enostopenjskih tlačnih preizkusov. Primerjava med simulacijo valjanja plošče in industrijsko valjano ploščo se je izvedlo na površini, četrtini in sredini plošče. Termomehanski pogoji simulacije so bili določeni iz parametrov valjanja preiskovane industrijsko valjane plošče. Primerjalo se je porazdelitev velikosti kristalnih zrn. Primerjalo se je tudi delež ?-ferita simulirane in industrijsko valjane plošče na površini, četrtini in sredini plošče. Dodatno se je izvedla DTA analiza in izrisal fazni diagram v programu ThermoCalc. Fazni diagram se je primerjalo z realno mikrostrukturo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-28 09:57:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
