<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120909"><dc:title>Vpliv deformacijske hitrosti na mehanske lastnosti jekla PK11SP mikrolegiranega s titanom</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuler,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avstenitno nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>PK11SP</dc:subject><dc:subject>deformacijska hitrost</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela z naslovom Vpliv deformacijske hitrosti na mehanske lastnosti jekla PK11SP mikrolegiranega s titanom je bilo ugotoviti kakšen je vpliv deformacijske hitrosti na mehanske lastnosti jekla PK11SP pri enaki kemijski sestavi, začetni temperaturi kovanja/valjanja, stopnji deformacije in enakem postopku toplotne obdelave. 
Jeklo PK11SP je avstenitno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom. Glavni namen titana je, da se preprečuje vezavo ogljika s kromom v kromov karbid, pri čemer se prepreči nastajanje kromovih karbidov na mejah kristalnih zrn. Glavni cilj je nastajanje titanovega karbida, saj ima titan višjo afiniteto do ogljika kot krom. S tem se poveča odpornost jekla na interkristalno korozijo. 
Kot vhodni material smo uporabili ingot iste šarže. Iz ingota smo zvaljali gredico in jo razdelili na štiri kose. Vsakega od kosov smo preoblikovali z drugim tehnološkim postopkom: valjanje na srednji progi, kovanje na kovaškem kladivu in kovanje na kovaški stiskalnici. V vseh primerih so bile začetne  temperature preoblikovanja enake. Prav tako so bile enake končne dimenzije palic premera 35 mm. Razlika je bila le v končnih temperaturah in deformacijskih hitrostih. Po izdelavi smo polizdelke gasili v vodi. Iz polizdelkov bomo naredili preizkušance za mehanske preizkuse: natezni preizkus (pri sobni temperaturi), test žilavosti ter izmerili trdote po Brinellu. Z metalografskimi raziskavami smo določili  velikost kristalnih zrn. Najvišje vrednosti natezne trdnosti dosegamo z hitrostjo deformacije 7 s-1 pri isti hitrosti deformacije pa zabeležimo tudi na splošno najvišje vrednosti žilavosti. Pri hitrosti 5 s-1 pa zabeležimo najvišje vrednosti napetosti tečenja, kontrakcije, raztezka in trdote.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-26 09:02:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120909</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
