<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120901"><dc:title>Pravno-ekonomska analiza prodaje Merkur Trgovine v stečaju</dc:title><dc:creator>Bezgovšek,	Kristjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prodaja premoženja stečajnega dolžnika</dc:subject><dc:subject>standardna struktura transakcije M&amp;A</dc:subject><dc:subject>prodaja kontrolnega paketa delnic</dc:subject><dc:subject>izčlenitev zdravega jedra</dc:subject><dc:subject>stečaj</dc:subject><dc:subject>Merkur Trgovina d.d.</dc:subject><dc:subject>ZFPPIPP</dc:subject><dc:description>V poslovni praksi velja načelo, da se premoženje najbolj optimalno proda, če je postopek prodaje prilagojen vrsti premoženja in se opravi na poslovno običajni način. V primeru prodaje kontrolnega paketa delnic ali velikih sklopov opredmetenega premoženja podjetja se ta praviloma izvede v skladu z mednarodno uveljavljeno strukturo transakcije Mergers and Acquistions (M&amp;A). 

Do prodaje navedenega premoženja lahko pride tudi v stečaju, kjer pa je postopek zaradi prisilne narave in varstva upnikov urejen zelo togo in specifično in se močno razlikuje od običajne strukture transakcije M&amp;A ter posledično ne prinaša vedno najbolj optimalnih rezultatov, zato je za uresničevanja načela najugodnejšega poplačila upnikov, natančneje, da bi se dosegla najvišja prodajna cena, smiselno postopek prodaje v stečaju približati poslovno običajnemu. 

Temeljno vprašanje, ki se pri tem pojavi, pa je, v kolikšni meri se dejansko postopek prodaje po ZFPPIPP razlikuje od poslovno običajnega, kakšno približevanje trenutna zakonodaja dopušča ter kje so potrebne spremembe v zakonodaji. Naloga primerja oba tipa postopka prodaje, ugotavlja, kako izbrati in strukturirati najoptimalnejši način prodaje v stečajnem postopku ter nakazuje nekatere možnosti za izboljšanje učinkovitosti oziroma predlaga spremembe v zakonodaji. Na koncu ugotovitve aplicira na analizo prodaje Merkur Trgovine, kjer je šlo za stečajno prodajo stoodstotnega deleža stečajnega dolžnika Merkur, trgovina in storitve d.d. v družbi Merkur Trgovina d.d., ki je nastala kot posledica izčlenitve dolžnikovega zdravega jedra v prisilni poravnavi.</dc:description><dc:publisher>[K. Bezgovšek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-26 09:01:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
