<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120897"><dc:title>Vpliv procesnih parametrov na mikrostrukturo induktivno kaljenega valja OTV1C jekla</dc:title><dc:creator>Založnik,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>karbidi</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>temperatura kaljenja</dc:subject><dc:subject>hitrost pomika valja skozi induktor</dc:subject><dc:description>V okviru diplomskega dela smo analizirali mikrostrukturo induktivno kaljenega valja, izdelanega iz orodnega jekla OTV1C. To jeklo se pogosto uporablja za izdelavo valjev za delo v hladnem, pri čemer je nujna odpornost površine na obrabo. Ta temelji na ustrezno velikih in enakomerno porazdeljenih karbidih različnih tipov. Testni valj je bil induktivno kaljen z različnimi parametri – spreminjali smo temperaturo kaljenja in hitrost pomika valja skozi induktor. Iz testnega valja smo nato izrezali diske, iz katerih smo potem izdelali preizkušance. Vzorce smo zbrusili in spolirali ter na koncu še jedkali. Tako pripravljene vzorce smo si ogledali pod svetlobnim mikroskop om, vrstičnim elektronskim mikroskopom SEM in opredelili velikost kristalnih zrn po standardu ASTM E112.

Pri preiskavi in analizi rezultatov smo se osredotočili predvsem na velikost in razporejenost karbidov v vzorcih preiskovanega jekla . Pri tem smo uporabili sodobne preiskovalne metode, kot so svetlobna in elektronska mikroskopija, rentgenska fazna analiza in študij pomembnih faznih diagramov. Ugotovili smo, da imamo pri nižji temperaturi kaljenja v matrici večje število manjših karbidov, pri višji temperaturi pa imamo manjše število karbidov, ki so večji. To je posledica raztapljanja manjših karbidov in rasti večjih karbidov (Ostwaldovo zorenje). Hitrost pomika valja skozi induktor vpliva na obliko karbidov. Pri nižji hitrosti pomika pride do prenasičenja osnove ali matrice, kar posledično vpliva na obliko karbidov – karbidi so bolj okrogli. Pri višji hitrosti pomika pa karbidi nimajo toliko časa za sferoidizacijo in so zato bolj poligonalni.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-26 09:00:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
