<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120881"><dc:title>Sinhroni in diahroni pogled na glagolsko pripono -ni- v celjskem mestnem govoru</dc:title><dc:creator>Štarkl,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Živanović,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kenda-Jež,	Carmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>morfologija</dc:subject><dc:subject>glagol</dc:subject><dc:subject>semelfaktiv</dc:subject><dc:subject>narečna pripona</dc:subject><dc:subject>narečna oblikoslovno-glasoslovna karta</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predlagam alternativno delitev glagolskih pripon na eno- in večmorfemske, pri čemer so enomorfemske enake tematskim vokalom, večmorfemske pa lahko poleg tematskega vokala vsebujejo tudi besedotvorne morfeme. Med večmorfemske glagolske pripone uvrščam tudi glagolsko pripono -ni-, ki jo razumem kot sestavljeno iz besedotvorne pripone -n, ki daje glagolu semelfaktivni pomen in ga dela dovršnega, in tematskega vokala 
-i-.
Dalje sem na podlagi zbranega dialektološkega gradiva izdelala oblikoslovno-glasoslovne karte s poudarkom na srednještajerski priponi -na-, ki se pojavlja v celjskem mestnem govoru. Predstavljeni so rezultati empirične raziskave z informanti celjskega mestnega govora, ki opisuje okoliščine rabe pripone -na- v celjskem mestnem govoru in ugotavlja razmerje njene rabe z rabo srednjesavinjske pripone --.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-26 08:15:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
