Primerjava mlečnosti in sestave mleka pri pasmah ovc v SlovenijiAndrejčič, Vanja (Avtor) Simčič, Mojca (Mentor) ovcemlecnostmlekosestavapasmeSlovenijaV magistrskem delu smo primerjali količine namolzenega mleka med pasmami ovc v Sloveniji in proučevali dejavnike, ki vplivajo na količino namolzenega mleka v laktaciji in na vsebnost maščobe ter beljakovin. Največja količina namolzenega mleka v laktaciji je bila pri oplemenjeni bovški ovci (LSM = 171,46 kg), sledila je bovška ovca (LSM = 157,18 kg), najmanjša pa je bila pri istrski pramenki (LSM = 150,80 kg). Največje povprečne vsebnosti maščobe in beljakovin v mleku je imela istrska pramenka (LSM = 6,84 % maščobe in 5,70 % beljakovin), sledila je bovška ovca (LSM = 6,27 % maščobe in 5,32 % beljakovin), najmanjše povprečne vsebnosti je imela oplemenjena bovška ovca (LSM = 5,92 % maščobe in 5,25 % beljakovin). Ugotovili smo, da so imeli statistično značilen vpliv na količino namolzenega mleka in na vsebnosti maščobe in beljakovin skoraj vsi vključeni vplivi. V prvi laktaciji je bila količina namolzenega mleka najmanjša, največja pa v četrti laktaciji. Vsebnost maščobe je bila najmanjša v prvi laktaciji, največja pa v deseti laktaciji. Največjo količino mleka so imele ovce s tremi jagnjeti v gnezdu, nato z dvojčki, najmanj pa z enim jagnjetom. Vsebnost maščobe in beljakovin je bila največja pri ovcah z enim jagnjetom, najmanjša pa pri ovcah s trojčki. Največja namolzena količina mleka je bila dosežena pri ovcah, ki so jagnjile meseca junija, najmanjša pa pri ovcah z jagnjitvami meseca januarja. Količina namolzenega mleka se je povečevala z daljšanjem laktacije, vsebnost maščobe pa se je zmanjševala s povečevanjem količine namolzenega mleka v laktaciji20202020-09-25 10:00:51Magistrsko delo/naloga120768sl