<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120759"><dc:title>Modeliranje vpliva precipitacije na kinetiko statične rekristalizacije</dc:title><dc:creator>Predalič,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Preoblikovanje v vročem</dc:subject><dc:subject>statična rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>precipitacija</dc:subject><dc:subject>poprava</dc:subject><dc:subject>deformacijsko utrjevanje</dc:subject><dc:subject>Zenerjev tlak.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali vpliv precipitatov niobijevega karbida na proces statične rekristalizacije v avstenitnih jeklih pri različnih izbranih pogojih, kot tudi pri različnih vsebnostih niobija in ogljika. Uporabljena sta bila dva modela, ki sta bila razvita na osnovi teorije povprečnega polja. Prvi model je bil uporabljen za opis
kinetike statične rekristalizacije, drugi pa za opis kinetike precipitacije NbC. Modela sta bila nato medsebojno sklopljena preko enostavnega modela za določitev mobilnosti velikokotnih kristalnih mej v odvisnosti od Zenerjevega tlaka, ki pripenja kristalne meje. Rezultati simulacij statične rekristalizacije so pokazali, da je prvi model ustrezen in daje za nabor uporabljenih parametrov pričakovane rezultate.
Tudi rezultati ločenih simulacij kinetike precipitacije NbC kažejo primernost izbranega pristopa. S skloplenim modelov smo nato izvedli serijo simulacij in rezultate kvalitativno primerjali z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da je model zmožen opisati vse fenomene in odvisnosti, ki so bili opaženi eksperimentalno.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 09:00:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120759</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
