<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120739"><dc:title>Učinki aerobne vadbe na zmanjšanje depresije – pregled literature</dc:title><dc:creator>Žulič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>aerobna vadba</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:description>Uvod: Fizioterapevti se pogosto srečujejo z osebami z mišično–skeletnimi okvarami in bolečinami, ki jih pogosto spremljajo različna intenzivna neprijetna čustva, vključno s tesnobnostjo, in lahko prizadenejo tudi duševno zdravje bolnikov. Vedno več raziskav kaže na povišano raven depresije med posamezniki z okvarami mišično-skeletnega sistema in med posamezniki s prisotno bolečino. Običajno jo lahko obvladujemo tako z zdravili kot tudi s psihološkimi in psihiatričnimi obravnavami, vendar je vloga telesne dejavnosti kot dodatek zdravilom in psihološkim obravnavam vse bolj priljubljena. V raziskavah so najpogosteje proučevali učinke aerobne vadbe. Namen: Namen diplomskega dela je bil analizirati in predstaviti učinke aerobne vadbe na depresijo. Metode dela: Uporabili smo opisno metodo dela s pregledom literature. Iskali smo v spletnih iskalnikih in podatkovnih zbirkah: Google Učenjak, ScienceDirect, PubMed, MEDLINE, Elsevier, Cochrane Library in COBISS.SI. Iskanje je bilo omejeno na literaturo, dostopno v slovenskem in angleškem jeziku, ki ni starejša od 10 let. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo šest znanstvenih člankov. Rezultati so homogeni, pokazali so, da aerobna vadba pripomore k zmanjšanju depresije, prišlo je do statistično značilnih sprememb v skupinah, ki so izvajale aerobno vadbo. Izvajanje aerobne vadbe se je povezovalo z nižjo stopnjo depresije, višjo ravnjo samopodobe, ugodnejšim splošnim duševnim zdravjem in izboljšano kakovostjo življenja. V raziskavah ni prišlo do statistično značilnih razlik med različnimi vrstami aerobne vadbe. Aerobna vadba je lahko učinkovita podporna metoda zdravljenja, ne more pa biti samostojen način zdravljenja. Razprava in zaključek: Dokazano je, da je aerobna vadba učinkovita pri zmanjšanju depresije, zato lahko fizioterapevt s pravilnim pristopom pacientom tudi svetuje in jih motivira, da lahko postanejo bolj telesno aktivni in posledično zmanjšajo depresijo. Osredotočiti bi se bilo treba tudi na prehod med vadbo kot delom rehabilitacije in dolgoročnim vzdrževanjem vadbe zunaj zdravstvenega varstva. V nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večji vzorec preiskovancev in več moških zaradi posplošljivosti dobljenih rezultatov. Pomembno je ozaveščanje o depresiji, saj naj bi fizioterapevt znal izbrati pravilen pristop k pacientu, ki kaže simptome depresije.</dc:description><dc:publisher>[A. Žulič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
