<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120736"><dc:title>ŽELEZNIŠKI PROMET V PRIHODNOSTI</dc:title><dc:creator>Nikolić,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Twrdy,	Elen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Železniški promet</dc:subject><dc:subject>Železniška infrastruktura</dc:subject><dc:subject>Železniško omrežje</dc:subject><dc:subject>Drugi tir</dc:subject><dc:subject>Avtonomni vlak.</dc:subject><dc:description>Zametki železniškega prometa segajo že v 16. stoletje in vse do danes ta vrsta prometa predstavlja pomemben podsistem celotnega prometnega sistema. 
Železniški promet ima veliko prednosti in pomankljivosti. Pomankljivosti so predvsem zastarelost infrastrukture, ki pa je posledica večjega vlaganja v druge prometne panoge. Ena od glavnih prednosti, ki bi se lahko uveljavila v prihodnosti, je neodvisnost železniškega prometa od ostalih udeležencev v prometu. S tem se povečata učinkovitost in varnost.
V Sloveniji so glavni izvajalec železniških storitev Slovenske železnice d. o. o. Potniški promet pokriva skupaj 590 vlakovnih poti (znotraj Slovenije in mednarodne). V tovornem prometu najdemo še nekaj drugih ponudnikov. V Sloveniji po zadnjih statističnih podatkih predstavlja količina prepeljanega tovora z železniškim prometom le petino vsega prepeljanega tovora. Vlada Republike Slovenije pa  je leta 2015 sprejela sklep o strategiji razvoja železniškega prometa, ki zajema obdobje do leta 2030.
Za železniški promet v Evropi je značilna tehnična in infrastrukturna raznolikost, kar je sicer problematično. Ker pa EU vidi železniški promet kot ekonomično in časovno ugodnejšo alternativo cestnemu prometu, si prizadevajo za boljši razvoj TEN-T omrežja.
Tudi v svetovnem merilu se razvijajo sodobne tehnologije, predvsem hitre železnice, ki dosegajo v povprečju tudi do 250 km/h in tako lahko predstavljajo alternativo tudi zračnemu prometu.
Prihodnost predstavljata predvsem popolnoma avtomatizirana tovorni in potniški promet. Do leta 2018 je bilo zabeleženih kar 19 držav, v katerih po podzemnih železnicah vozijo popolnoma avtonomni vlaki.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 07:45:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120736</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
