<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120662"><dc:title>Subjektivna in objektivna ocena kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo</dc:title><dc:creator>Miklavčič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:description>Gibalna oviranost otroka vpliva na celotno družino in je svojevrstna življenjska izkušnja, vendar tudi velika preizkušnja. Družina z otrokom z gibalno oviranostjo mora v svojem načinu življenja marsikaj spremeniti in prilagoditi, vse to pa vpliva na kakovost življenja vseh njenih članov.
V magistrskem delu sem ugotavljala, kako na subjektivno in objektivno oceno kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo vpliva sprememba Zakona o osebni asistenci, po kateri lahko zdaj starš, ki je bil otrokov družinski pomočnik, postane njegov osebni asistent. 
Raziskovalna metoda je bila študija primera družine z otrokom z gibalno oviranostjo. Sodelovale so štiri osebe, gibalno ovirana osebe, njeni starši in sestra. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov iz leta 2017, ko so uveljavljali pravico do družinskega pomočnika in vprašalnikov iz leta 2020, po spremembi Zakona o osebni asistenci, sem pridobila subjektivno oceno zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja. 
Objektivno oceno kakovosti življenja pa sem pridobila z analizo objektivnih podatkov iz področja materialne blaginje, pravic in telesnega ter psihičnega počutja s primerjanjem zakonov in pravilnikov, ki urejajo področje družinskega pomočnika in osebne asistence ter zdravstvenega stanja in počutja matere.
Primerjava podatkov je pokazala, da sprememba statusa iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta vpliva na subjektivno in objektivno oceno kakovosti življenja družine na vseh področjih. Razlike obstajajo na vseh področjih kakovosti življenja: materialna blaginja, telesno počutje, osebni razvoj, psihično počutje, samoodločanje, medosebni odnosi, socialna vključenost in pravice. Na področju psihičnega počutja pa je razlika v oceni zadovoljstva bila najvišja. Analiza objektivnih podatkov je prav tako pokazala, da obstajajo razlike med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta na področju materialne blaginje, pravic in telesnega ter psihičnega počutja. Vse spremenljivke so po spremenjenem statusu višje ocenjene.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-24 07:27:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120662</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
