Geomorfološke analize ugrezninskih razpok na območju Šaleških jezerVodušek, Jan (Avtor) Popit, Tomislav (Mentor) Vrabec, Marko (Komentor) površinske razpokešaleška jezeraugrezanje kot posledica rudarjenjaDMVRudarska dejavnost je v Šaleški dolini prisotna že okoli 150 let in je kot takšna glavna eksogena preoblikovalna sila na tem območju. Najbolj očiten geomorfološki element delovanja premogovnika je ugrezanje površja, ki je prisotno na širšem območju izkoriščanja premoga. Ena od značilnih geomorfnih oblik procesa ugrezanja so površinske razpoke, ki nastajajo na obrobju deformiranega območja. Analiza in opazovanje teh razpok bi lahko prispevala k boljšemu upravljanju okolja na vplivnem območju Premogovnika Velenje. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je mogoče s pomočjo analiz daljinskega zaznavanja prepoznati in spremljati razpoke ter območje ugrezanja. Z analizo digitalnih modelov višin (DMV), ki so bili posneti v različnih časovnih obdobjih, smo lahko določili meje ugrezninskega bazena ter določili vlogo površinskih razpok v njem. Te se pojavljajo znotraj bazena in gradijo njegov rob. Z analizo reliefne izoblikovanosti smo z različnimi metodami analizirali proučevano območje in pri tem uporabili senčeni model reliefa (ang. hillshade), razgibanost površja (ang. Terrain Ruggedness Index – TRI), topografski položaj (Topographic Position Index - TPI), usmerjenost pobočja (ang. Aspect) in hrapavost površja (ang. Roughness). Na osnovi analiz površja smo prepoznali razpoke in jih ločili od ostalih naravnih in antropogenih geomorfnih elementov na območju ter izdelali geomorfološko karto ugrezninskih elementov na območju šaleških jezer (območje v obliki pravokotnika s koordinatami ogljišč (WGS84): 15° 05' 33.77'', 46° 23' 25.90''; 15° 05' 33.69'', 46° 22' 37.32''; 15° 03' 13.35'', 46° 23' 26.00''; 15° 03' 13.30'', 46° 22' 37.41''). Z izdelavo različnih zemljevidov ter njihovo vizualno analizo je bilo ugotovljeno, da je za prepoznavanje in opisovanje posameznih ugrezninskih razpok najbolje uporabna analiza TRI. Pri tej metodi je razločevanje med hrapavimi geomorfnimi oblikami najbolj jasno, saj hrapavi elementi v primerjavi z drugimi metodami najbolje izstopajo. Vsekakor pa je mogoče razpoke dobro prepoznavati tudi s pomočjo ostalih produktov daljinskega zaznavanja, kot sta senčeni model reliefa in ortofoto posnetek.20202020-09-23 09:00:05Diplomsko delo/naloga120615sl