Adhezija bakterij na naravnih in umetnih ortotičnih in protetičnih površinahKošak, Anita (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Abram, Anže (Komentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaadhezija bakterijStaphylococcus aureusortotični in protetični materialihrapavosthidrofobnostzeta potencialUvod: V ortotiki in protetiki se uporabljajo različni naravni in umetni materiali. Izbira materiala je odvisna od potreb pacienta. Kožo kolonizirajo različni mikroorganizmi, eden izmed njih je Staphylococcus aureus. Na adhezijo bakterij vplivajo dejavniki okolja ter hidrofobnost, hrapavost in površinski naboj. Namen: Določiti adhezijo bakterije Staphylococcus aureus na izbranih površinah, preveriti učinkovitost vsebnosti srebrovih nanodelcev in ugotoviti, kako na vse skupaj vplivajo hrapavost, zeta potencial in mejni kot površin. Metode dela: Uporabili smo osem različnih materialov: etilen vinil acetat, etilen vinil acetat s srebrovimi nanodelci, zaprto-celično polietilensko peno, zaprto-celično polietilensko peno s srebrovimi nanodelci, naravno pluto, termo-pluto, naravno usnje in umetno usnje. Izmerili smo hrapavost, mejni kot in zeta potencial površin. V raziskavi smo uporabili sev bakterije Staphylococcus aureus, izoliran iz človeka. Materiale smo sterilizirali pod UV svetlobo in jih inkubirali s kulturo izbrane bakterije. Osušene površine smo opazovali pod vrstičnim elektronskim mikroskopom ter s posnetkov določili število bakterij na površino. Rezultati: Največjo hrapavost smo izmerili na zaprto-celični polietilenski peni, najmanjšo pa na površinah etilen vinil acetata. Največji negativni naboj ima umetno usnje. Termo-pluta ima najmanjši negativni naboj. Zaprto-celična polietilenska pena s srebrovimi nanodelci je najbolj hidrofoben material, medtem ko ima umetno usnje najmanjši mejni kot. Največ bakterij na kvadratni milimeter površine smo izmerili na zaprto-celični polietilenski peni s srebrovimi nanodelci, najmanj pa na etilen vinil acetatu. Razprava in zaključek: Največji vpliv na adhezijo bakterij ima hrapavost, sledi ji mejni kot. Naravni materiali so manj dovzetni za adhezijo bakterij kot umetni. Površine z vsebnostjo srebrovih nanodelcev se niso izkazale za najbolj bakteriostatične, zato bi bilo to področje potrebno dodatno raziskati.[A. Košak]20202020-09-23 07:46:05Diplomsko delo/naloga120585sl