<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120580"><dc:title>Reprezentiranje reševanja besedilnih nalog pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Šmigoc,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>reprezentacije</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Reprezentiranje reševanja besedilnih nalog pri predšolskih otrocih obravnava različne reprezentacije, s katerimi si predšolski otroci lahko pomagajo pri reševanju besedilnih nalog. Reprezentiranje matematičnih nalog je pri učenju matematike zelo pomembno, saj lahko z njihovo pomočjo učenci matematično razmišljajo, se matematično sporazumevajo in raziskujejo ter razlagajo pomene matematičnih pojmov. Če otrokom omogočimo, da raziskujejo več načinov predstavitve nekega matematičnega pojma na medsebojno povezan način, s tem pripomoremo k razvoju njihovega konceptualnega razumevanja pojma in matematičnega razmišljanja na splošno. Reševanje matematičnih besedilnih nalog pomaga otrokom vzpostavljati povezave med konceptualnim in matematičnim znanjem. Z reševanjem besedilnih nalog se naučijo uporabiti znanje in veščine v realnem življenju.
Besedilne naloge se zdijo kot nekakšen most med realnim življenjem in matematiko, vendar se otroci ob reševanju srečujejo s številnimi težavami. V empiričnem delu sem raziskovala, kako uspešno otroci rešujejo besedilne naloge, ali jim jih uspe rešiti s konkretno, grafično in simbolno reprezentacijo, v kakšni relaciji je reprezentacija besedilne naloge z uspešnostjo reševanja besedilnih nalog pri otrocih ter katero reprezentacijo otroci najpogosteje izberejo za reševanje besedilnih nalog. Izkazalo se je, da otroci v starosti pet in šest let že precej uspešno rešujejo besedilne naloge. Z analizo sem ugotovila, da jim najbolj pomaga konkretna reprezentacija. Simbolno reprezentacijo sicer že poskušajo uporabljati, vendar njihovi zapisi še niso matematično pravilni. Večinoma že znajo uporabiti konvencionalne simbole – številke, vendar so te pogosto obrnjene. Pri grafični reprezentaciji največkrat upodobijo objekte, ki so bili predmet njihove konkretne reprezentacije. Pogosto besedilno nalogo rešijo tudi na pamet, brez pomoči reprezentacij, s pomočjo priklica dejstev.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-23 07:25:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120580</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>