Pregled rodnosti populacij rjavih medvedov (Ursus arctos L.) v Evropi.Capuder, Luka (Avtor) Jerina, Klemen (Mentor) rjavi medvedrelativna rodnostUrsus arctosRaziskovali smo, kakšne so vrednosti relativne rodnosti rjavega medveda (Ursus arctos L.) v Evropi in kako se razlikujejo glede na geografsko širino in lokalne gostote medvedov ter ali so prisotne razlike v rodnostih med območji, kjer se krmljenje oziroma odstrel izvaja. Poleg tega smo želeli poiskati povezave med rodnostmi in drugimi reprodukcijskimi parametri. Podatke smo pridobili z zbiranjem in pregledom strokovne literature. Kjer je bilo to možno, smo relativno rodnost povzeli, drugače pa smo jo izračunali na podlagi podatkov pridobljenih s pomočjo ankete, ki smo jo poslali strokovnjakom s področja rjavih medvedov (LCIE). V raziskavi nismo odkrili nobenih vplivov obravnavanih spremenljivk na relativno rodnost, smo pa dokumentirali, da so ocene rodnosti dokaj izenačene in se najverjetneje nahajajo na intervalu od 20 % do 25 %. Iz vrednosti pa izstopa območje Apeninov, kjer smo zabeležili najnižje rodnosti, ki so najverjetneje posledica majhne številčnosti medvedov v populaciji (Aleejev efekt). Rezultati lahko variirajo zaradi uporabe različnih metod za določitev rodnosti in problema primerljivosti podatkov med različnimi državami. Prav tako so nekatere ocene rodnosti lahko nezanesljive (podcenjene).[L. Capuder]20202020-09-23 07:17:17Diplomsko delo/naloga120575sl