Vpliv reliefa na objedenost mladja drevesnih vrst zaradi velikih rastlinojedih parkljarjevMarolt, Gregor (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) objedenostveliki rastlinojedi parkljarjimezoreliefpomlajevanjejelkakritjeVeliki rastlinojedi parkljarji s prehranjevanjem z mladjem drevesnih vrst zavirajo naravno obnovo gozda, vplivajo na zmes mladja in delež drevesnih vrst v prihodnosti. V diplomski nalogi smo preučili vpliv izbranih rastiščnih dejavnikov glede na tip mezoreliefa na stopnjo objedenosti osebkov gozdnega mladja. Meritve smo izvedli na 196 ploskvah v GGE Grčarice, del pa tudi v GGE Stojna. Gre za jelovo-bukove gozdove. Na ploskvah smo prešteli vse mladje in ga ločili po drevesni vrsti, višini in poškodovanosti. Ocenili smo tudi ekološke dejavnike reliefa. Skupaj je bilo objedenega 58 % vsega mladja, največ na tipu mezoreliefa ravno (povprečno 83 %). Najbolj objedena drevesna vrsta je bila jelka (Abies alba) z 72 %, sledil ji je gorski javor (Acer pseudoplatanus) z 71 %. S statističnimi analizami smo potrdili vpliv težavnosti terena na stopnjo objedenosti mladja. Z večanjem naklona terena in s težjo dostopnostjo terena oziroma lokacije mladja, se je delež objedenosti mladja zmanjševal. Povezava med kritjem in objedanjem ni bila enoznačna. Objedenost mladja se je povečevala z večanjem razdalje do kritja do ca. 30 m razdalje, najvišje objedanje smo zabeležili pri najmanjši stopnji kritja. Oboje govori v prid večjem objedanju pri boljši preglednosti, kar je verjetno posledica prevladujočega objedanja s strani jelenjadi.[G. Marolt]20202020-09-23 07:16:48Diplomsko delo/naloga120569sl