<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120544"><dc:title>SREČA ZAPOSLENIH V DELOVNEM OKOLJU</dc:title><dc:creator>Smerajc,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sreča</dc:subject><dc:subject>sreča zaposlenih v delovnem okolju</dc:subject><dc:subject>dejavniki sreče</dc:subject><dc:subject>merjenje sreče</dc:subject><dc:subject>skrbnik sreče v delovnem okolju</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se osredotočili na proučevanje sreče zaposlenih v delovnem okolju med zaposlenimi v javni upravi in nekaterih organizacijah v zasebnem sektorju. Predstavili smo pojmovanje sreče na splošno in pojmovanje sreče v delovnem okolju, kjer smo del pozornosti namenili tudi poklicu skrbnik sreče zaposlenih v delovnem okolju, in sicer njegovim kompetencam, zadolžitvam, možnostim zaposlitve in izobrazbi. Izbrano področje sreče zaposlenih v delovnem okolju smo se odločili raziskati, ker ima sreča zaposlenih v delovnem okolju številne pozitivne posledice tako za posameznika oziroma zaposlenega, kot tudi celotno organizacijo in ker se tovrstnih pozitivnih posledic v nekaterih organizacijah premalo zavedajo. Posledično organizacije ne dosegajo željenih rezultatov, zaposleni pa so tretjino svojega življenja, ki ga preživijo v delovnem okolju nesrečni.
S pomočjo rezultatov raziskave diplomskega dela ugotavljamo, da imajo zaposleni v zasebnih organizacijah v povprečju višjo raven sreče (AS=3,87) kot zaposleni v javni upravi (AS=3,33). Na podlagi raziskave smo prišli tudi do ugotovitve, da imajo anketiranci, ki imajo v delovnem okolju zaposlenega skrbnika sreče zaposlenih višjo raven sreče v primerjavi s tistimi anketiranci, ki v delovnem okolju nimajo skrbnika sreče zaposlenih in da so razlike med ravnjo sreče statistično značilne (p-vrednost=0,000). Rezultati tudi kažejo, da imajo anketiranci z daljšo delovno dobo nižjo raven sreče v primerjavi z anketiranci s krajšo delovno dobo, a razlike niso statistično značilne (p-vrednost=0,423). 
Glede na nizko raven sreče zaposlenih v javni upravi predlagamo implementacijo skrbnika sreče zaposlenih v javno upravo in to na način, da postane skrbnik sreče zaposlenih nekdo od že zaposlenih v organizaciji, ki ima potrebne kompetence oziroma kaže potencial za takšno vlogo. Slednjega pa se potem z ustreznimi izobraževalnimi programi usposobi za opravljanje vloge skrbnika sreče zaposlenih v delovnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[N. Smerajc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-22 09:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
