<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120527"><dc:title>Učinkovitost terapije z ogledalom v rehabilitaciji okvarjenega zgornjega uda oseb po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Smolič,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>terapija z ogledalom</dc:subject><dc:subject>učinkovitost terapije</dc:subject><dc:subject>osebe po možganski kapi</dc:subject><dc:subject>funkcija zgornjega uda</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap vsako leto prizadene veliko število ljudi. Je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in eden izmed vodilnih vzrokov telesne in kognitivne oviranosti, ki posamezniku in njegovi družini spremeni kakovost življenja. Njene posledice uporabnikom spremenijo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti s področja skrbi zase, dela in prostega časa, zato je za ustrezno preprečitev nadaljnjih zapletov ključnega pomena akutna rehabilitacija s strani rehabilitacijskega tima. Kot relativno nova in neinvazivna metoda z opazovanjem odseva gibanja neprizadetega uda v ogledalu, se v rehabilitaciji uporablja tudi terapija z ogledalom. Namen: Namen diplomskega dela je bil zbrati dokaze o učinkovitosti uporabe terapije z ogledalom za okvarjen zgornji ud pri osebah po možganski kapi. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature, ki je bila objavljena med leti 2009 in 2019. V analizo so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, s ključnimi besedami mirror therapy, effectiveness of mirror therapy, stroke patients, upper extremity function, occupational therapy, iskanimi v spletnih podatkovnih bazah Dikul, Sciencedirect, Cochrane library in Google učenjak. V analizo je bilo vključenih 14 člankov s pomočjo metode GRADE, ki temelji na ocenjevanju kvalitete in moči dokazov raziskav. Rezultati: Terapija z ogledalom je statistično pomembno izboljšala učinkovitost zgornjega uda z boljšim motoričnim načrtovanjem in tekočim gibanjem uda, boljšo koordinacijo ter manipulacijo s predmeti. Bolj kot gibanje proksimalnega dela, je bilo opazno izboljšanje gibanja distalnega dela uda, in sicer zapestnih ekstenzorjev, izvedba radialnih in ulnarnih deviacij ter fleksija in ekstenzija prstov. Terapija z ogledalom je zvišala okvarjeno raven senzibilitete dlani in prstov. Nekateri avtorji so ugotavljali tudi izboljšano mišično moč zgornjega uda. Pri dnevnih aktivnostih je bila opazna večja uporaba okvarjenega zgornjega uda in boljša kakovost izvedbe aktivnosti. Razprava in zaključek: Najučinkovitejša metoda terapije z ogledalom je izvajanje ponavljajočih se, na nalogo usmerjenih gibanj v povezavi z dnevnimi aktivnostmi, skupaj s programom standardne rehabilitacije. Terapija z ogledalom vpliva tudi na odpravo apraksije, personalnega in ekstrapersonalnega neglekta ter depresije. Uporaba terapije z ogledalom je najučinkovitejša 3–12 mesecev po možganski kapi. Delovnoterapevtska obravnava z uporabo kreativnega razmišljanja in pripravo individualnih nalog za uporabnike pripomore, da so koncentrirani in motivirani za izvedbo terapije z ogledalom.</dc:description><dc:publisher>[P. Smolič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-21 15:12:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
