Vrednotenje strukture liotropnih tekočih kristalov z elektronsko paramagnetno resonancoIslamovič, Sara (Avtor) Mravljak, Janez (Mentor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Komentor) liotropni tekoči kristali elektronska paramagnetna resonanca spinski označevalec lamelarna faza ureditveni parameterLiotropni tekoči kristali so kot nosilni sistemi zdravilnih učinkovin za dermalno, parenteralno in oralno dostavo v današnjem času pogost predmet znanstvenega raziskovanja. Nastajajo spontano z dodajanjem topila (voda/olje) amfifilnim molekulam. Mezofaze, ki jih tvorijo, ločimo glede na razporeditev molekul v topilu in jih delimo na heksagonalne, kubične in lamelarne faze. Vsaka faza ima značilne fizikalno-kemijske lastnosti, ki jih proučujemo z različnimi analiznimi metodami. Najpogosteje se uporablja kombinacija več različnih tehnik, katerih rezultati se med seboj dopolnjujejo in so zato bolj zanesljivi. V okviru magistrske naloge smo proučevali supramolekularno strukturo tekočih kristalov, sestavljenih iz emulgatorske zmesi lecitina in Tweena 80®, oljne faze izopropilmiristata in vode, z metodo elektronske paramagnetne resonance. V sisteme smo vgradili različne spinske označevalce, ki poročajo o dogajanju v specifičnem lokalnem okolju supramolekularnih struktur v katerem se nahajajo. Spektre vzorcev smo posneli pri temperaturah v območju med 22 °C in 62 °C. Ugotovili smo, da so v lipidnem dvosloju območja alkilnih verig blizu polarnih glav bolj urejena, so zelo viskozna in dajejo izrazito anizotropne spektre, medtem ko so območja v notranjosti supramolekularnih struktur bolj fluidna, gibljivost molekul je večja. Urejenost lipidne faze se je manjšala tako s povečanjem deleža vode kot tudi z naraščanjem temperature. Razlike v urejenosti lokalnega okolja med posameznimi sistemi tekočih kristalov pa so se z višanjem temperature manjšale. Glede na delež vodne komponente se sistem z najmanjšim deležem vode izoblikuje v heksagonalno fazo, sistem z najvišjim deležem vode predstavlja prehodno stanje med lamelarno in micelno fazo, vmesni sistemi pa so urejeni v lamelarne faze z možnostjo obstoja paličastih micelov. Ti rezultati so v skladu z rezultati, ki so jih pridobili z drugimi analiznimi metodami na istih sistemih. S simulacijami EPR spektrov smo ugotovili, da je vsak spekter sestavljen iz treh spektralnih komponent, ki ponazarjajo določen tip domene z zanjo značilnimi fizikalnokemijskimi lastnostmi. Pri višjih temperaturah smo opazili združevanje domen. S počasnim segrevanjem vzorcev faznih prehodov nismo odkrili, kar pa je zaželeno v primeru tekočih kristalov, z namenom uporabe kot nosilnih sistemov za različne načine dostave.[S. Islamović]20172020-09-21 08:21:29Magistrsko delo/naloga120502sl