<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120494"><dc:title>Rimska osvojitev Britanije</dc:title><dc:creator>Šega,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovenjak,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Britanija</dc:subject><dc:subject>invazija</dc:subject><dc:subject>Agrikola</dc:subject><dc:subject>Tacit</dc:subject><dc:description>Prvi stiki antičnega sveta z britanskim otočjem so se zgodili že več stoletij pred rimsko invazijo
leta 43, prvi neposreden stik rimske države in prebivalcev otoka pa je zasluga dveh Cezarjevih
pohodov sredi 1. stoletja pr. Kr. Skoraj stoletje za tem je sledila zadnja rimska invazija, katere
rezultat je bil osvojitev večjega dela otoka in vzpostavitev province. Ključno vlogo pri
organizaciji obrambe britanskih plemen je igral Karatak, ki je s stalnim umikanjem v notranjost
otoka povzročil rimsko napredovanje. V razponu tridesetih let je bila večina otoka pod rimsko
oblastjo in na mesto novega cesarskega namestnika je bil imenovan Gnej Julij Agrikola, ki je
rimsko vojsko povedel v Škotsko višavje in porazil tamkajšnja plemena, rimska mornarica pa
je celo obplula severne obale otoka. Z menjavo cesarjev in preusmeritvijo vojaške pozornosti
na druge dele imperija je bil prodor proti severu zaustavljen še preden bi se rimska oblast uspela
na tem področju utrditi, kar je povzročilo umik rimskih čet na obstoječo mejo, ki je ostala
večinoma nespremenjena vse do opustitve province v 5. stoletju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-21 07:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120494</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
