Črna mačka, talisman in blagoslov: primeri vraževerja in magičnih praks v Evropi med letoma 500 in 1500Šterk, Tamara (Avtor) Mlinar, Janez (Mentor) vraževerjemagijareligijasrednji vekDiplomsko delo skuša predstaviti definicijo vraževerja, sploh z ozirom na pojem religije, ki je z njim neločljivo povezan, nato tudi z magijo, ki deloma deluje v okviru vraževerja, deloma pa le-tega presega. Za cilj si zastavi prikaz vraževerja in magičnih praks v Evropi med letoma 500 in 1500 na področju bolezni in zdravljenja, uporabe zaščitnih predmetov, napovedovanja prihodnosti ter verovanja v (ne)srečne dneve in števila. Posebej je izpostavljenih nekaj vraž, ki so se preko srednjega veka ohranile vse do danes, tj. nesrečen petek in število trinajst, izogibanje črnim mačkam in hoji pod lestvijo, smola ob razbitju ogledala in raztresenju soli ter trkanje na les za zaščito. Srednjeveški pisci so veliko pozornosti posvečali čarovništvu, ki so ga videli kot grožnjo uveljavljeni religiji, kar je vodilo v prve organizirane čarovniške procese ob koncu srednjega veka. Zadnji del diplomske naloge ponuja uvid v odziv Katoliške cerkve na močno prisotno vraževerje, uporabo magičnih ritualov in praks ter razmah herezije, čemur lahko sledimo preko papeških listin, zapisov s sodnih zborov, cerkvenih zakonikov in drugih srednjeveških virov.20202020-09-21 07:45:46Diplomsko delo/naloga120488sl