<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120447"><dc:title>Vpliv organsko-mineralnih gnojil na agronomske lastnosti koruze (Zea mays L.)</dc:title><dc:creator>Ščuka,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjan Ačko,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>Zea mays</dc:subject><dc:subject>organsko-mineralna gnojila</dc:subject><dc:subject>pridelek zrnja</dc:subject><dc:description>Koruza (Zea mays L.) je gospodarsko najpomembnejša poljščina, saj je z njo posejanih skoraj 40 odstotkov slovenskih njiv. Gnojenje je eden od najpomembnejših tehnoloških ukrepov za doseganje velikih pridelkov koruznega zrnja ali silirne mase. Organsko-mineralna gnojila so počasi delujoča gnojila, narejena na osnovi vlažne šote, ki preprečujejo izhlapevanje dušika v ozračje in izpiranje hranil v podtalnico. Poljski poskus z dvema hibridoma koruze 'P9234' (FAO 340) in 'P9911' (FAO 410) je bil izveden na Laboratorijskem polju Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v letu 2019. Testirali smo vpliv organsko-mineralnih gnojil na agronomske lastnosti koruze. Ugotovili smo, da imajo organsko-mineralna gnojila pozitivni vpliv na večino agronomskih lastnosti koruze. Največji pridelek koruze s 14-odstotno vlažnostjo zrnja (12.306 kg/ha), smo dobili pri hibridu 'P9911', ki je bil pognojen z organsko-mineralnim gnojilom (Superalba Max) in mineralnim gnojilom (UREA 46 % N). Na drugo mesto, s pridelkom 12.124 kg/ha, se je uvrstil isti hibrid, ki je bil pognojen le z organsko-mineralnimi gnojili (Superalba Max, Azotop 30). Poleg pridelka zrnja je pri pridelovanju koruze pomembna tudi masa nadzemnega dela rastline (silirna masa). Največjo maso nadzemnega dela smo dobili pri hibridu 'P9911', ki je bil pognojen le z organsko-mineralnimi gnojili. Ugotovili smo, da ima na delež dušika v nadzemnem delu rastline in zrnu največji vpliv prav gnojenje z dušikom in ne izbor hibrida.</dc:description><dc:publisher>[M. Ščuka]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:17:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120447</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
