<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120440"><dc:title>Suše v kmetijstvu zaradi globalnih sprememb podnebja</dc:title><dc:creator>Brvar,	Tibor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črepinšek,	Zalika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>suša</dc:subject><dc:subject>padavine</dc:subject><dc:subject>višje temperature</dc:subject><dc:description>Kmetijstvo je vrsta dejavnosti, ki je zelo odvisna od vremenskih in klimatskih razmer, saj se v veliki meri odvija na prostem. Od vremenskih dejavnikov imajo največji vpliv temperature in padavine ter ekstremni vremenski dogodki, med katere prištevamo tudi kmetijsko sušo. Označuje se jo kot obdobje, ko imamo nezadostno količino vode v tleh, ki jo kmetijske rastline potrebujejo za normalen razvoj. Kmetijska suša je postala globalen problem, saj v svoji obsežnosti ovira prehransko varnost držav. Zajema vse države sveta in je občutno prisotna na 30 % kopenske površine,  ekstremna suša pa na 3-5 % le te. Gre za obsežen pojav, ki najbolj ogroža države severovzhodne Afrike in jugozahodne Azije s Kitajsko. Tudi Slovenija ima kljub sorazmerno veliki povprečni letni količini padavin vse več let s sušami, povečuje se pogostost in intenziteta. Najbolj sušno ogrožena območja so vzhodni, južni in obalni predeli Slovenije. Pojav zajema 25 % celotne površine naše države. Scenariji napovedanih podnebnih sprememb kažejo, da se bodo težave zaradi suš v prihodnosti še stopnjevale zaradi napovedanih višjih temperature zraka (1 do 4 °C, odvisno od scenarija)  in povečanega izhlapevanja (do 16 %). Padavin bo manj predvsem poleti in v času vegetacije rastlin. Suše bodo pogostejše in intenzivnejše in se bodo pojavljale na območjih, kjer jih do sedaj ni bilo. Glede na sedanje stanje in napovedane spremembe podnebja je prilagajanje kmetijstva na sušo nujen ukrep, potrebno bo spremljanje stanja in sprotno obveščanje o stanju sušnosti, načrtovanje namakalnih sistemov, prilagajanje agrotehničnih ukrepov, uvajanje novih, na sušne razmere odpornejših sort in spremembe kmetijske zakonodaje.</dc:description><dc:publisher>[T. Brvar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:17:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120440</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
