Uporaba bioklimatskih indeksov v vinogradništvuLenič, Alen (Avtor) Črepinšek, Zalika (Mentor) bioklimatski indeksivinogradništvopodnebne spremembeRast vinske trte je odvisna od talnih razmer in podnebnih dejavnikov. Različne sorte vinske trte imajo različne potrebe po toploti in vodi. Zaradi razmer, ki so značilne za posamezna območja, so se določile vinogradniške regije, ki združujejo območja z istimi ali zelo podobnimi podnebnimi razmerami. Za prikaz odnosa med rastlinami in okoljem so bili postavljeni številni bioklimatski indeksi, ki nam glede na različne vremenske spremenljivke (temperatura zraka in tal, količino padavin, trajanje sončnega obsevanja, zračno vlago) kažejo primernost posameznega pridelovalnega območja za sorte vinske trte. V nalogi so predstavljeni najpogosteje uporabljeni indeksi v vinogradništvu (Winklerjev indeks, Huglinov indeks, sušni indeks, indeks hladnih noči in bioklimatski indeks) in njihova uporabnost. Pri Winklerjev indeksu se računa vsoto efektivnih temperatur med rastno dobo vinske trte. Huglinov indeks poleg količine efektivnih temperatur zraka upošteva še maksimalne temperature med rastno dobo vinske trte. Indeks hladnih noči je osnovan na povprečni nočni temperaturi zraka med fenofazo zorenja grozdnih jagod, kar vpliva na aromo in obarvanost vina. Sušni indeks upošteva količino v tleh dostopne vode za rastlino, bioklimatski indeks pa efektivne temperature zraka, trajanje sončevega sevanja in količino padavin. Glede na vrednosti indeksov so vinogradniška območja razdeljena v več podnebnih razredov, za Winklerjev in Huglinov indeks je na osnovi teh razredov predlagan tudi sortiment vinske trte. Bioklimatski indeksi nam pomagajo pri rajonizaciji vinogradniških območij, glede na napovedane podnebne spremembe, pa lahko z njimi tudi napovedujemo spremembe pri pridelavi vinske trte v bodoče.[A. Lenič]20202020-09-20 07:16:56Diplomsko delo/naloga120437sl