<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120434"><dc:title>Laboratorijsko preučevanje insekticidnega delovanja vodnih izvlečkov izbranih tujerodnih rastlin pri zatiranju koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata [Say])</dc:title><dc:creator>Bergant,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koloradski hrošč</dc:subject><dc:subject>zatiranje</dc:subject><dc:subject>insekticidno delovanje</dc:subject><dc:subject>tujerodne rastline</dc:subject><dc:subject>vodni izvlečki</dc:subject><dc:description>Za koloradskega hrošča je znano, da hitro razvije odpornost na določeno vrsto insekticidov, zato je potreba po uporabi alternativnih metod za zatiranje vse bolj izražena. Zaradi negativnih vplivov na okolje, ne ciljnega delovanja, pojava rezistence škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstvav in vse strožje okoljske politike raziskovalci iščejo nove, okoljsko bolj sprejemljive načine varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Eden od tovrstnih ukrepov je tudi preučevanje rastlinskih izvlečkov pri zatiranju gospodarsko pomembnih škodljivih organizmov v kmetijstvu. V laboratorijskem poskusu smo preučevali insekticidno delovanje vodnih izvlečkov izbranih tujerodnih rastlin japonski dresnik (Fallopia japonica [Houtt.] Ronse Decr.), češki dresnik (Fallopia x bohemica [Chrtek &amp; Chrtková] Bailey), veliki pajesen (Ailanthus altissima [Mill.] Swingle), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis L.), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton), octovec (Rhus typhina L.) in navadna amorfa (Amorpha fruticosa L.)  pri zatiranju koloradskega hrošča. Izmed vseh sedmih uporabljenih invazivnih rastlin je najboljši rezultat pokazal veliki pajesen, saj je bila smrtnost L1/l2 ličink 68 ± 10,1 %. Pripravki so imeli večji vpliv na mlade ličinke kot na odrasle osebke. Vodni izvlečki invazivnih rastlin so bistveno bolje delovali, ko smo jih uporabili kot sistemski način zatiranja (smrtnost hrošča pri kontaktnem načinu zatiranja z invazivnimi rastlinami je bila največ do 20 ± 6,3 %). To pa ne pomeni, da bi jih lahko uporabili za varstvo krompirja proti koloradskemu hrošču, saj je bil insekticid še vedno tisti, pri katerem je bila smrtnost hrošča najvišja (100 ± 0 %).</dc:description><dc:publisher>[K. Bergant]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:16:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120434</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
