<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120424"><dc:title>Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena</dc:title><dc:creator>Primožič,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Troha,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vitomil Zupan</dc:subject><dc:subject>Ladja brez imena</dc:subject><dc:subject>poetična drama</dc:subject><dc:subject>ekspresionizem</dc:subject><dc:subject>eksistencializem</dc:subject><dc:description>Dramo Ladja brez imena je Vitomil Zupan napisal leta 1953 med svojim bivanjem v zaporu. Drama je izšla šele leta 1972 in ni bila nikoli uprizorjena. Gre za inovativen dramski tekst s kompleksno vsebino, ki prelamlja s tradicijo in se močno razlikuje od takrat prevladujočega literarnega toka socialnega realizma. Socialni realizem zahteva realistične like v življenjsko verjetnih situacijah, liki so predstavniki socialnega razreda in niso individuumi. Ladja brez imena pa se tem zakonom ne podreja. Dogajanje ni več realistično, temveč je metaforično in celo sanjsko. Dramske osebe so postavljene v mejne situacije, v katerih se same odločajo med dobrim in zlim, med željo in močjo. Liki, ki so individuumi, imajo moč svobodne volje, v čemer lahko zaznamo maniro eksistencializma. V drami so pogosti pesniški vložki in recitativi, zaradi česar bi jo lahko razumeli kot predhodnico poetične drame. Vendar se sanje in realnost menjavajo povsem poljubno, zaradi česar še ne gre za pravo poetično dramo. V ospredju drame je človek in njegova plovba med dobrim in zlim, v čemer bi lahko uzrli vpliv ekspresionizma.</dc:description><dc:publisher>[A. Primožič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:15:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120424</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
