<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120407"><dc:title>Prednosti in slabosti obvezniške vojske: analiza prehoda Slovenske vojske na poklicno popolnjevanje in analiza dejavnikov za ponovno uvedbo vojaške obveznosti</dc:title><dc:creator>Babič,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Garb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenska vojska</dc:subject><dc:subject>vojaška dolžnost</dc:subject><dc:subject>obvezno služenje vojaškega roka</dc:subject><dc:subject>naborništvo.</dc:subject><dc:description>Leta 2003 je Slovenska vojska (SV) še zadnjič izvajala obvezno služenje vojaškega roka. S tem je bil ta element vojaške dolžnosti opuščen. To pomeni, da je bilo njegovo izvajanje v miru ukinjeno, del Zakona o vojaški dolžnosti je suspendiran oziroma zamrznjen. SV je do leta 2010 prešla iz kombiniranega popolnjevanja na poklicno popolnjevanje. V svoji nalogi sem analiziral za prehod uporabljene razloge in dejavnike in s tem ugotavljal  prednosti in slabosti obvezniške vojske. Te razloge in dejavnike sem razporedil v kategorije. Nobena od kategorij se ni bistveno spremenila na način, ki bi opravičeval ponovno uvedbo obvezništva. To sem ugotavljal z zbiranjem aktualnih ocen, mnenj, predlogov, anket. Analizi sem dodal še lastno raziskavo mnenja mladih, ki bi danes bili potencialni naborniki. Anketa je pokazala, da mladi večinsko niso naklonjeni ponovni uvedbi obvezništva. V primeru sistemskih vzpodbud in olajšav bi se kar polovica mladih želela udeležiti prostovoljnega vojaškega roka.</dc:description><dc:publisher>[R. Babič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-19 08:30:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120407</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
