Razvoj odcepitvenih teženj v pokrajini SandžakHrovat, Žan (Avtor) Zupančič, Rok (Mentor) referendum 1991Sulejman UgljaninMuamer ZukorlićmuslimaniNa Balkanu prihaja do trenj med narodi, že odkar so se ljudje naselili na to območje. Od odcepitve Črne gore od Zvezne republike Jugoslavije, ki jo je tvorila skupaj s Srbijo od leta 1992 pa vse do leta 2006, leži območje Sandžak deloma na ozemlju Srbije in deloma na ozemlju Črne gore ter velja za območje večjih trenj skozi zgodovino. Na območju živi pretežno muslimansko prebivalstvo, ki si želi več pravic oziroma samostojnost in zato prihaja do trenj med njimi in politično nadvlado. Za nas je relevantno obdobje po letu 1991, ko so v duhu razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije narodi poskušali z ustanavljanjem svojih držav. Bošnjaški prebivalci Sandžaka so si želeli ali svojo državo ali pa priključitev k Bosni in Hercegovini, zato so leta 1991 izvedli referendum, ki pa je bil s strani srbske oblasti označen kot neveljaven. Leta 1992 in 1993 je prišlo do nekaj aretacij in celo do dveh odmevnih ugrabitev, ki sta se končali s pobojem sandžaških Bošnjakov v vaseh Sjeverin in Štrpci. Črnogorski del Sandžaka je bil v primerjavi s srbskim delom veliko bolj miren in brez večjih želj po političnih spremembah, prav tako pa tamkajšnji prebivalci niso čutili večjih kršitev svojih pravic. Na srbskem delu pa prihaja do trenj, ki kažejo na to, da bi se situacija lahko zelo zaostrila. Na dogajanje v Sandžaku sta imela največji politični vpliv politika Sulejman Ugljanin in Rasim Ljajić. Prebivalci Sandžaka do danes še vedno nimajo svoje države, zanimanje zanjo pa je tudi skoraj v popolnosti zamrlo. Položaj sandžaških Bošnjakov ter upoštevanje njihovih pravic se je sicer izboljšalo, vključeni pa so tudi v politično življenje tako Srbije kot tudi Črne gore.[Ž. Hrovat]20202020-09-19 08:30:09Diplomsko delo/naloga120405sl