Poznavanje pripomočkov za izvajanje ožjih dnevnih aktivnosti med starostniki v občini Zagorje ob SaviRemškar, Maja (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Marušič, Vita (Recenzent) diplomska deladelovna terapijastarostnikistaranje v domačem okoljupodporna tehnologijapripomočkiožje dnevne aktivnostiUvod: Staranje prebivalstva predstavlja velik izziv za sodobno družbo in tudi posameznika. Človek se skozi različna življenjska obdobja spoprijema s spremembami, ki se jim mora prilagajati, v starosti pa so te spremembe največje. Starostniki si želijo obdobje starosti preživljati v domačem okolju, dokler je to mogoče. Zaradi starostnega upada različnih funkcij, lahko daljšo samostojnost v domačem okolju omogočamo tudi z uporabo podporne tehnologije. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri so starostniki, ki živijo v domačem okolju in koristijo storitev patronažne službe ali pomoč na domu v občini Zagorje ob Savi, seznanjeni s pripomočki za izvedbo ožjih dnevnih aktivnosti. Metode dela: Oblikovali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop je bil namenjen pridobivanju demografskih podatkov, drugi sklop pa je bil sestavljen iz sedemnajstih vprašanj o poznavanju pripomočkov iz priloženih fotografij. Zanimalo nas je tudi, kje so anketiranci informacije o pripomočkih prejeli. Poznavanje pripomočkov smo preverjali z vprašanjem o tem, čemu je pripomoček namenjen. Vzorčenje je bilo namensko, anketirani so bile osebe, stare 65 let ali več, ki so vključene v storitev patronažne službe Zdravstvenega doma Zagorje ob Savi ali storitev pomoči na domu Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake. Zbrali smo 42 veljavnih vprašalnikov. Rezultati: Anketiranci so skupno prepoznali 36,6 % vseh pripomočkov v anketnem vprašalniku. Poznavanje se glede na posamezne pripomočke razlikuje. Največ informacij o pripomočkih so prejeli od osebja v zdravstvenem domu ali bolnišnici (31,5 %). S pripomočki so v največji meri seznanjeni posamezniki v starostni skupini od 75 do 84 let (29,4 %). Razprava in zaključek: Poznavanje enostavnejših pripomočkov za izvedbo ožjih dnevnih aktivnosti med anketiranci je nizko, kar je bilo pričakovano. Največkrat so bili prepoznani tisti pripomočki, ki se ne navezujejo izključno na obdobje starosti in s tem povezanega funkcionalnega upada. Anketiranci so največ informacij prejeli v zdravstvenem domu ali bolnišnici od osebja, ne vemo pa, ali so jim pripomočke predstavili delovni terapevti in ali jih je kdo poučil o njihovi neposredni uporabi. V največji meri so pripomočke prepoznali posamezniki v obdobju srednje starosti. Na ravni preventive bi bilo smiselno s pripomočki seznaniti posameznike v obdobju poznih srednjih let do zgodnje starosti. Vključevanje delovnega terapevta kot člana multidisciplinarnega tima v skupnostno obravnavo bi bilo smiselno, saj bi s tem preko aktivnosti, adaptacij in uporabe pripomočkov ohranjal samostojnost in varnost posameznikov v njihovem okolju. Skupnostna obravnava bi pomembno vplivala na kakovost življenja vključenih.[M. Remškar]20202020-09-19 07:46:44Diplomsko delo/naloga120395sl