<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120376"><dc:title>Nekatere skladenjske značilnosti spontano govorjenih besedil</dc:title><dc:creator>Kepic,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elipse</dc:subject><dc:subject>metabesedilni elementi</dc:subject><dc:subject>konektorji</dc:subject><dc:subject>besedni red</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu me bo zanimalo, kako se skladnja v prosto govorjenih besedilih razlikuje od skladnje v pisnih besedilih. Najprej bom opredelila skladnjo kot del jezikovne vede, opisala besedne vrste, skladenjska razmerja in besedni red v slovenskem jeziku. Nato bom napisala nekaj o jezikovnih značilnosti spontano govorjenih besedil in teoriji dodala primere iz dveh besedil, ki sem jih posnela in nato zapisala.
V spontano govorjenem jeziku pogosto prihaja do elips, predvsem izpusta glagola, pogosta je uporaba mašil, konektorjev in metabesedilnih elementov, ki povezujejo dele besedila med seboj in s katerimi govorec komentira in poudarja svoje izjave. Besedni red v spontano govorjenem jeziku se pogosto razlikuje od besednega reda v zapisanih besedilih.</dc:description><dc:publisher>[A. Kepic]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-19 07:15:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
