Študij Vrednotenje vpliva vgradnje makroporoznega silicijevega dioksida in nanokristalne celuloze na pretočne lastnosti in redispergiranje delcev posušenih emulzij, izdelanih s sušenjem z razprševanjemMakše, Matej (Avtor) Dreu, Rok (Mentor) Pohlen, Mitja (Komentor) posušene emulzijesušenje z razprševanjemmakroporozni silicijev dioksidnanokristalna celulozaVeč kot 40 % zdravilnih učinkovin, odkritih v zadnjih dveh desetletjih, je slabo topnih v vodi in fizioloških tekočinah. Zagotavljanje zadostne koncentracije teh učinkovin na mestu delovanja predstavlja velik izziv številnim razvijalcem formulacij. Eno od možnih rešitev tega izziva predstavlja oblikovanje posušenih emulzij, ki so postale zanimive po odkritju, da dodatek nekaterih lipofilnih pomožnih snovi v farmacevtske oblike spodbuja absorpcijo zdravil iz prebavil po limfni poti. Posušene emulzije je moč pripraviti s procesom sušenja z razprševanjem, ki v enem koraku, z odstranitvijo zunanje faze, spremeni emulzijo v suh prašek v obliki trdne disperzije oljne faze. S spremembo agregatnega stanja klasičnih emulzij v trdnega, se izognemo težavam klasičnih emulzij - združevanju oljnih kapljic in potencialni kemijski razgradnji, ki povzroča nestabilnost formulacije. Za ustrezno razporeditev oljne faze po sušenju se pogosto uporabijo trdni nosilci. V naši nalogi smo uporabili makroporozne delce silicijevega dioksida, ki spadajo med visokoporozne nosilce ter nanokristalno celulozo, ki spada med polimerne nosilce. Trdno fazo sistema sta sicer tvorila še manitol in hidroksipropilmetilceluloza. Eksperimentalni del naloge je obsegal preliminarno študijo, v kateri smo ugotavljali meje količin pomožnih snovi v formulacijah, ki jih še lahko izdelamo s sušenjem z razprševanjem. Te smo nato vstavili v programsko opremo Minitab in izdelali eksperimentalni načrt, ki je obsegal 17 različnih poskusov. Formulacije smo razpršili, posušenim emulzijam pa pomerili več različnih lastnosti - odzivov, ki smo jih uporabili pri modeliranju. Z metodo laserske difrakcije smo izmerili več velikosti: velikost kapljic izhodiščne emulzije, delce suspenzije nosilnih delcev v emulziji, posušenih emulzij ter velikost oljnih kapljic po redispergiranju posušenih emulzij v vodi. Prav tako smo opazovali pretočne lastnosti suhega produkta. Ugotovili smo, da silicijev dioksid izboljša pretočnost posušenih emulzij ter viša izkoristek procesa sušenja z razprševanjem, a se zaradi visoke poroznosti tega trdnega nosilca oljne kapljice z zdravilno učinkovino ne morejo v celoti sprostiti v stiku z vodo ali medijem za sproščanje. Sproščanje izboljša dodatek nanokristalne celuloze v formulacijo, saj ta predvidoma obda površino sten por silicijevega dioksida. Deleža teh dveh pomožnih snovi v formulaciji moramo uravnotežiti, saj višji delež nanokristalne celuloze niža izkoristke procesa sušenja ter poslabša pretočne lastnosti suhega produkta.20202020-09-18 08:45:25Magistrsko delo/naloga120348sl