<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120288"><dc:title>Geni za dejavnike virulence in odpornost proti protimikrobnim učinkovinam pri sevih vrste Escherichia coli izoliranih iz kraških vodonosnikov</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mulec,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>vodonosniki</dc:subject><dc:subject>kras</dc:subject><dc:subject>filogenetske skupine</dc:subject><dc:subject>geni povezani z dejavniki virulence</dc:subject><dc:subject>konjugativni plazmidi</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo analizirali 100 izolatov Escherichia coli, ki so bili izolirani iz kraških vodonosnikov, ki jih je vzorčili na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Zaradi poroznih tal se kontaminacije v krasu širijo hitreje. E. coli je komenzalna bakterija, ki naseljuje prebavni sistem toplokrvnih živali, in je eden glavnih indikatorjev za fekalno onesnaženje vode. Problematičnost E. coli se pojavi, ko iz komenzalne bakterije nastane patogena, ki povzroča različne okužbe. Vse bolj so razširjeni patogeni sevi, ki so tudi odporni proti protimikrobnim učinkovinam, kar otežuje zdravljenje. Cilj magistrske naloge je bil, da genotipiziramo izolate iz kraških vodonosnikov in ugotovimo njihovo patogenost in rezistentnost proti izbranim protimikrobnim učinkovinam. Preverili smo klonalnost izoliranih sevov z metodo ERIC-PCR ter uporabili molekularne metode za določevanje filogenetskih skupin. Ob tem smo preverili prisotnost 39 genov za dejavnike virulence, določili ali vzorci fenotipsko hemolizirajo ter testirali odpornost proti sedmim izbranim protimikrobnim učinkovinam. Ugotovili smo, da največ izolatov spada v filogenetsko skupino B1 (36 %) in A (32 %). Ugotovili smo prisotnost večih primerkov, ki so imeli večji nabor genov za dejavnike virulence. Najbolj virulenten izolat je spadal v skupino B2, imel je prisotnih 22 od 39 testiranih genov za DV. Samo 12 vzorcev je bilo odpornih na vsaj eno izbrano protimikrobno učinkovino. Med njimi smo izbrali tri, pri katerih smo preverili ali se odpornost lahko širi s konjugacijo. Pri dveh izolatih se je plazmid z genom za odpornost uspešno prenesel v recipientski sev.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-18 07:16:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120288</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
