<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120281"><dc:title>Vplivi pufrov in soli na lastnosti proteinov BSA in HEWL</dc:title><dc:creator>Jaklin,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Lee,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Protein</dc:subject><dc:subject>pufer</dc:subject><dc:subject>soli</dc:subject><dc:subject>BSA</dc:subject><dc:subject>HEWL</dc:subject><dc:description>Proteini so sestavljeni iz dolgih verig aminokislin. Njihova struktura in stabilnost sta potrebni za obstoj živih organizmov. Aktivni so le v svoji nativni konformaciji. Na konformacijo, strukturo ter stabilnost raztopin proteinov lahko vpliva mnogo parametrov. Med glavne spadajo pH, temperatura, vrsta in koncentracija pufra ter koncentracija specifičnih dodanih snovi (soli, sladkorji, denaturanti…).

Vodne raztopine proteinov običajno vsebujejo pufre, ki uravnavajo pH raztopine in zagotavljajo stabilnost proteinov. Poleg pufrov raztopine običajno vsebujejo tudi nekatere nizko molekularne soli. Pufer na protein ne vpliva le z uravnavanjem pH raztopine, temveč se nanj lahko veže in spremeni njegove lastnosti. Vezava je bila opažena tudi pri preučevanju vpliva ionov soli na protein.
 
Namen magistrske naloge je povečati razumevanje interakcij protein-protein, protein-ion ter protein-pufer. Preverjal sem, kako sprememba različnih parametrov (koncentracije in vrste pufra, koncentracije proteina ter pH) vpliva na zeta potencial in velikosti delcev raztopine proteina HEWL. Rezultate meritev velikosti delcev in zeta potenciala sem povezal z vezavo molekul pufra na površino proteina. Pri pH 2 sem kot pufer uporabljal fosfat, glicin ter KCl-HCl. Pri pH 9 pa sem za pufra uporabil glicin in bis tris. Koncentracije pufrov sem študiral v območju koncentracij od 0,01 M do 0,5 M. Vpliv koncentracije proteina sem spremljal od 0,5 mg/ml do 2,5 mg/ml. Vse ostale raztopine so imele koncentracijo proteina 5 mg/ml.

Na podoben način sem raziskoval tudi vplive na protein BSA. V primeru BSA sem se posvečal raziskovanju vpliva dodatka različnih vrst in koncentracij (0,1 M do 1,75 M) alkalijskih soli (NaCl, NaBr, NaI, LiCl, KCl, RbCl ter CsCl). Preučeval sem skupni vpliv vrste pufra in vrste soli na velikost delcev in zeta potenciala. Pri pH 4,3 sem izvedel dve seriji eksperimentov, pri čemer sem enkrat uporabil 20 mM acetatni pufer, drugič pa citratnega.
 
Rezultate teoretično izračunanih vezavnih energij (ki sem jih izračunal s pomočjo analize molekulskega sidranja oz. »dockinga«) sem povezal z izmerjenimi vrednostmi velikosti delcev in zeta potenciala. Sidranje sem izvedel le na proteinu HEWL, ki je v primerjavi z BSA manj kompleksen.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-17 15:20:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
