Postavitev in ovrednotenje encimsko imunske metode za detekcijo infliksimabaSmole, Lara (Avtor) Čučnik, Saša (Mentor) vnetne bolezni tumorska nekroza-alfa infliksimab encimsko imunska metoda trdni nosilecVnetje je osrednji proces kroničnih vnetnih bolezni, kjer pomembno vlogo v patogenezi igra citokin, dejavnik tumorske nekroze-α (TNF-α). Protivnetna biološka zdravila so večinoma terapevtska monoklonska protitelesa, med katere uvrščamo zaviralce TNF-α, ki nevtralizirajo prosti citokin in preprečijo njegovo vezavo na receptor. Infliksimab (IFX) je primer zaviralca TNF-α, ki je himerno, mišje-človeško monoklonsko protitelo. Sprva so biološka zdravila veljala za zelo varna in učinkovita, sčasoma pa so odkrili neželene učinke povezane z njimi, predvsem pojav primarne rezistence in sekundarne odpovedi. Pomembno je stalno spremljanje koncentracij biološke učinkovine pri posameznem bolniku, saj lahko le tako ustrezno prilagodimo terapijo. Najpogosteje uporabljena tehnika za detekcijo zaviralcev TNF-α je encimsko-imunska metoda na trdnem nosilcu (ELISA). Namen magistrske naloge je postavitev in ovrednotenje hišne ELISA za detekcijo IFX z uporabo dveh različnih detekcijskih protiteles in primerjava rezultatov dobljenih z analiznim kompletom apDia. Dobro postavljena in ovrednotena metoda je osnovni pogoj za nadaljnje vrednotenje rezultatov, zato smo posamezno metodo najprej ovrednotili. Pri izračunu znotraj-analizne in med-analizne natančnosti obeh hišnih IFX-ELISA je bil koeficient variabilnosti (KV%) pod mejo 20 %. Točnost je bila pri uporabi sekundarnega protitelesa, usmerjenega proti IFX in konjugiranega s hrenovo peroksidazo v mejah 80 – 120 %, pri uporabi proti človeškemu IgG usmerjenega sekundarnega protitelesa konjugiranega z alkalno fosfatazo pa 120,1 ± 11,2 %. Pri vrednotenju linearnosti smo dobili vse rezultate v mejah 80 – 120 %. Različica hišne metode z uporabo sekundarnega protitelesa, usmerjenega proti IFX in konjugiranega s hrenovo peroksidazo je analizno specifična. Pri primerjavi rezultatov hišne metode z analiznim kompletom apDia smo dosegli zelo dobro ponovljivost (r med 0,90 in 0,99 pri p<0,001). Povprečno smo dobili pri obeh različicah hišne metode nekoliko višje koncentracije kot pri apDia IFX-ELISA. Pri uporabi anti-IFX sekundarnega protitelesa konjugiranega s hrenovo peroksidazo smo dosegli 100 % pravilnost uvrščanja negativnih bolnikov. Glede na rezultate lahko zaključimo, da sta obe različici hišne IFX-ELISA primerljivi z rezultati analiznega kompleta apDia. Obe sta uporabni za detekcijo IFX, z vidika analizne specifičnosti in pravilnosti uvrščanja negativnih rezultatov pa je boljša različica hišne IFX-4 ELISA, ki uporablja specifično, anti-IFX sekundarno protitelo konjugirano s hrenovo peroksidazo. [L. Smole]20182020-09-17 13:21:22Magistrsko delo/naloga120280sl