<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120263"><dc:title>Opredelitev genetskih vzrokov prezgodnje pubertete</dc:title><dc:creator>Mivšek,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Avbelj Stefanija,	Magdalena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezgodnja puberteta 
sekvenciranje genoma 
bioinformatska analiza 
sekvenciranje po Sangerju 
lažno pozitiven rezultat</dc:subject><dc:description>Interakcije med genetskimi in okoljskimi dejavniki določajo čas začetka spolnega dozorevanja. Puberteta se prične, ko se hipotalamično-hipofizno-gonadna os ponovno aktivira. Takrat opazimo razvoj žleznega tkiva dojk pri deklicah oz. povečanje mod pri dečkih ter sočasno pospešeno rast in dozorevanje kosti. Kadar se omenjeni znaki pojavijo pred pričakovano starostjo, je možen vzrok zanje centralna prezgodnja puberteta. Prezgodnji spolni razvoj pomeni premik rodne dobe, ki ga povezujemo s tveganjem za razvoj nekaterih bolezni, večjo nagnjenostjo k nižji odrasli postavi in možnostjo nastanka psihosocialnih motenj. Za opredelitev morebitnega dednega vzroka bolezni so potrebne molekularne genetske preiskave. Namen magistrske naloge je bil odkriti genetske spremembe, ki bi lahko bile odgovorne za prezgodnjo puberteto. Določili smo nukleotidno zaporedje celotnega genoma štirih družin s prezgodnjo puberteto, ki se deduje po materi. Uporabili smo pristop sekvenciranja celotnega genoma in z bioinformatskoo analizo skušali opredeliti možne genetske vzroke za prezgodnjo puberteto. Z uporabo orodij in algoritmov smo našli spremembe, ki so pri vseh štirih družinah ležale v istem genu ZNF717 in jih tako prepoznali kot možno vzročne. Kvanitativno smo ocenili patogenost omenjenih sprememb. Pri članih četrte družine smo prisotnost najverjetnejše patogene spremembe preverjali s potrditvenim sekvenciranjem po Sangerju. Rezultat potrditvene analize je pokazal odsotnost iskane spremembe, kar kaže na napako v pristopu sekvenciranja celotnega genoma oziroma sledeče bioinformatske analize. Razpravljali smo o vzrokih za lažno pozitiven rezultat ter predstavili slabosti pristopa s sekvenciranjem celotnega genoma in bioinformatske analize. Rezultati prvotnih analiz niso bili zanesljivi, kar pomeni, da potencialno vzročne genetske spremembe pri analiziranih družinah s prezgodnjo puberteto ostajajo neopredeljene. Naši rezultati kažejo, da je preverjanje rezultatov sekvenciranja naslednje generacije s potrditveno metodo nujno potrebno za zanesljivo genetsko diagnostiko.</dc:description><dc:publisher>[K. Mivšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-09-17 10:30:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
